Pred krizo leta 2008 je je javni dolg znašal okoli 20 odstotka BDP, med letoma 2006 in 2010 je bil v povprečju 28,6-odstoten...Danes, pred krizo je 66,4 odstotkov BDP.

[FIN-311684]
Pred krizo leta 2008 je je javni dolg znašal okoli 20 odstotka BDP, med letoma 2006 in 2010 je bil v povprečju 28,6-odstoten...Danes, pred krizo je 66,4 odstotkov BDP.

Je bil tudi že 82% glede na BDP. Pri takih vladah kot jih imamo, bi bilo lahko še slabše. Če bo zadeva kdaj pod 60% padla, bo že pravi mali čudež.

[sopranos]
> [FIN-311684]
> Pred krizo leta 2008 je je javni dolg znašal okoli 20 odstotka BDP, med letoma 2006 in 2010 je bil v povprečju 28,6-odstoten...Danes, pred krizo je 66,4 odstotkov BDP.

Je bil tudi že 82% glede na BDP. Pri takih vladah kot jih imamo, bi bilo lahko še slabše. Če bo zadeva kdaj pod 60% padla, bo že pravi mali čudež.

Glede na to, da ima Banka Slovenije v lasti nekaj milijard tega dolga (mislim, da okoli 6), je stvar komično bolj lepa, kot kozmetilno zgleda.

Ko je Draghi z macolo udaril po obvezniških trgih, je to sesulo zahtevane donosnosti, znižalo zahtevane OM za nove izdaje, obenem pa je "socializiralo" javni dolg (Vem, smešno se sliši), in so namesto nekih tujih investicijskih bank, in skladov, te državne obveznice (oz, del teh) pristale v rokah posameznih centralnih bank članic EUR sistema. Zmagovalke tega lomastenja sta bile DE in FR, kamor je šel po kapitalskem ključu največji del sveže naprintanega denarja.

Groba primerjava bi bila, da si jaz sposodim pri fotru, da vrnem puf pri banki...

Drugo pa je, kot že 100x povedano to javni in javno garantirani dolg. In v teh garancijah imamo DARS (2 milijardi) HSE (400 milijonov), garancije za EFSF in financiranje mednarodnega razvoja (2,2 miijardi). DARS svoje obveznosti poplačuje sam. in to za dinamiko 100 mio letno (in plača še 50 milijonov obresti vsako leto). Vseh teh garancij je za 5,5 milijarde €. To ne bremeni proračuna. od 32 milijard najprej odštej teh 5.5 ki so poroštva, potem pa še onih 6, ker so znotraj sistema Republika Slovenija. In prideva na nekih 22 ali 23 milijard. Banko Slovenije in njena imetja javnega dolga pa odštevam... ker Banka Slovenije presežek prihodkov nad oshodki vplačuje v... Državni proračun (po zakonu je tako).

www.gov.si/teme/drza...-sektorja/

Državna poroštva ne pomenijo dejanskih obveznosti, temveč le možne obveznosti Republike Slovenije. Dejanske obveznosti postanejo šele takrat, ko primarni dolžnik, ki mu je država porok, svojih obveznosti v dogovorjenem roku ne izpolni.

[Endimion]
Zmagovalke tega lomastenja sta bile DE in FR, kamor je šel po kapitalskem ključu največji del sveže naprintanega denarja.

tako... in to tako proracun kot podjetja.

zraven pa redno gledalisko vitje rok cez nemoralnost printanja, nicelnih om in juznjaskega draghija :) ne glej, kaj govorijo, glej, kaj delajo.

Ja, imaš prav. Niso zadeve slabe. Tudi banke so primerno kapitalizirane, zmanjšalo se je njihovo število, tudi število zaposlenih v bankah se je močno zmanjšalo. Podjetja so precej manj zadolžena, so si tudi nekaj zalog nabrala. Gospodinjstva so še vedno zmerno zadolžena. Plačilna bilanca s tujino je pozitivna. Ko sem pred časom gledal, je imela država tudi malo več likvidnostnih rezerv, tako da bi v primeru res hude krize lahko nekaj časa poplačevala obveznosti do kreditodajalcev iz tega.

[sopranos]
> [FIN-311684]
> Pred krizo leta 2008 je je javni dolg znašal okoli 20 odstotka BDP, med letoma 2006 in 2010 je bil v povprečju 28,6-odstoten...Danes, pred krizo je 66,4 odstotkov BDP.

Je bil tudi že 82% glede na BDP. Pri takih vladah kot jih imamo, bi bilo lahko še slabše. Če bo zadeva kdaj pod 60% padla, bo že pravi mali čudež.

Na zadnji dan leta 2008 je bilo za 8,28 milijard javnega dolga, na zadnji dan leta 2014 (Bratušek) ga je bilo za 30,20 milijard, Cerar ga je zvišal za še 4 milijarde...Danes, pred krizo ga že imamo 32 milijard. Če ocenimo čez palec se je država v kriznih letih zadolžila za 20 milijard s tem, da so zadnje Čuferjeve zadolžitve bile po 5%-6% obrestni meri. Kljub temu, da Edminion piše o milijardah tega dolga pri BS, je položaj za krizno financiranje tekoče porabe z dolgom zelo slab, Cerar in Šarec sta ga v času visoke gospodarske rasti še poslabšala.

Imaš prav. "Gripa" je samo "izgovor" politike za vstop v trajnostno krizo, ki bo povsem drugačna od vseh prejšnjih. Vsaka kriza doslej je v določenem času ponudila ljudem nove možnosti, ta kriza, ki prihaja in ki je tudi (bila) že vsaj 7 let povsem predvidljiva, pa ljudem ne prinaša nobenih možnosti, ampak samo še novo revščino, ki ne bo osnovana na slabo plačanem delu, ampak na tem, da dela več ne bo. Zavedanje o tem v Evropi, ki tehnološko zaostaja od časov Willyja Brandta dalje, je majhno in že sama ideja EU predstavlja negacijo delovanja trga. EU je birokratski ponaredek trga, ki je veliko slabši od Stalinovega surogata trgu. Namen politike EU je zgolj pobiranje davkov in ustvarjanje statusa umetne elite, ne pa ustvarjanje pogojev za celovito rast vsake družbe. Zato recimo Brexit.

Ta širši okvir EU pogojev bivanja, se je v Sloveniji ujel še s kučanovsko kriminalno agendo in povzročil popolno deformacijo Slovenije. Če se spomniš, je bil Kučan na samem začetku pridruževanja Slovenije EU, ko se še ni točno vedelo, kakšna bo ta združba, močno nasprotoval Drnovškovim prizadevanjem za vstop Slovenije v EU. Šele, ko je bil Kučan ugotovil, da je EU veliko bolj zbirokratizirana združba, kot je bila takrat post socialistična Slovenija, je bil spremenil mnenje in vstop Slovenije v EU podprl. Kučan je bil namreč ugotovil, da bi se EU dalo uporabiti kot učinkovito sredstvo za omejevanje intelektualne svobode kapitala in še posebej svobode privatnega kapitala. Na tej točki se je prodijevska Evropa ujela s konceptom organiziranega kriminala rdečih in ostalih direktorjev velikih sistemov v Sloveniji, kar sicer predstavlja osnovo kučanovske kriminalne agende. EU je tako v Sloveniji še dodatno okrepila moč segregacijske zakonodaje, ki jo je Kučan, s pomočjo Rigelnika, Školča in Ropa, Sloveniji vsilil in na njeni osnovi izpeljal svoj temeljni projekt, to je, uvedbo apartheida v Sloveniji.

Veliko ljudi je zavedenih in ne vedo, kaj apartheid sploh pomeni. Mislijo, da je to zgolj ločevanje ljudi po barvi kože ali rasi, dejansko pa so take ločitve ljudi samo zunanji znaki apartheida. Bistvo apartheida je vnaprej ločen družbeni razvoj, v tehnoloških pogojih, v katerih anonimni kapital zahteva enakopravno obravnavo enako sposobnih ljudi.

To je točka, na kateri je bil Milan Kučan sistematično napadel slovenski narod tako, kot ga še nihče pred njim ni. Vsi politični in manj politični spopadi v Sloveniji v zadnjih 30. letih se vrtijo okoli obrambe te Kučanove kriminalne in raznarodovalne pozicije, katera je slovenski narod v tem času stala preko 250 milijard evrov povsem izgubljenega dohodka in 2/3 nasilno prerazdeljenega BDP v osebno korist Kučanove bande.

V bistvu je Kučan en tak bandit, kot je bil Mugabe ali Idi Amin. Zato je prva naloga neke normalne vlade ta, da ga sodni sistem lahko začne videti v taki realni luči in proti njemu prične ustrezno ukrepati.

Uriah Heep.

Pozabil si omeniti nekoga. "Nekdo" je med leti 2004 in 2008 z gradbeno ekspanzijo ( ki je predstavljala 23% (!!!!)tedanjega BDP in bila financirana izključno z kratkoročnimi krediti bank, pregrel gospodarsrtvo do te mere, da je bilo ob prihodu finančne krize golo in boso. Da tedaj nekateri, ne vsi, niso vedeli kaj se dogaja,najbolje kažejo njihove izjave ob raspadu sistema na Wall streetu da ni nobene krize in je ne bo. Ti isti kateri bodo ponovno del nove vlade. To je pa zaskrbljujoče.

[1357]
Pozabil si omeniti nekoga. "Nekdo" je med leti 2004 in 2008 z gradbeno ekspanzijo ( ki je predstavljala 23% (!!!!)tedanjega BDP in bila financirana izključno z kratkoročnimi krediti bank, pregrel gospodarsrtvo do te mere, da je bilo ob prihodu finančne krize golo in boso. Da tedaj nekateri, ne vsi, niso vedeli kaj se dogaja,najbolje kažejo njihove izjave ob raspadu sistema na Wall streetu da ni nobene krize in je ne bo. Ti isti kateri bodo ponovno del nove vlade. To je pa zaskrbljujoče.

Večkrat se potrebno spomniti znane anekdote. Nekaj tednov po stečaju banke Lehman Brothers in začetku finančne krize leta 2008 je Britanska kraljica Elizabeta II ob obisku prestižne London School Economics povzročila zadrego med prisotnimi ekonomski profesorji, nobelovci in drugimi ekonomskimi doktorji s preprostim vprašanjem: "Kako to, da nihče ni videl ničesar? "

[Endimion]

ker Banka Slovenije presežek prihodkov nad oshodki vplačuje v... Državni proračun (po zakonu je tako).

...pa ne vsega. Nekaj prihodkov potala svojim zaposlenim v obliki poceni kredita (čeprav je to denar proračuna), nekaj pa za preseravanje....

Bumbar, ne rabiš ga, če ti proračun tolče primarni plus!

Ni tega toliko... poznam ljudi na BS... in tistega preseravanja ne moreš meriti v Miljonih :)

[FIN-311684]
> [1357]
> Pozabil si omeniti nekoga. "Nekdo" je med leti 2004 in 2008 z gradbeno ekspanzijo ( ki je predstavljala 23% (!!!!)tedanjega BDP in bila financirana izključno z kratkoročnimi krediti bank, pregrel gospodarsrtvo do te mere, da je bilo ob prihodu finančne krize golo in boso. Da tedaj nekateri, ne vsi, niso vedeli kaj se dogaja,najbolje kažejo njihove izjave ob raspadu sistema na Wall streetu da ni nobene krize in je ne bo. Ti isti kateri bodo ponovno del nove vlade. To je pa zaskrbljujoče.

Večkrat se potrebno spomniti znane anekdote. Nekaj tednov po stečaju banke Lehman Brothers in začetku finančne krize leta 2008 je Britanska kraljica Elizabeta II ob obisku prestižne London School Economics povzročila zadrego med prisotnimi ekonomski profesorji, nobelovci in drugimi ekonomskimi doktorji s preprostim vprašanjem: "Kako to, da nihče ni videl ničesar? "

Nič takega. Večkrat se je potrebno spomnit na nekega FIN-311684, ki navkljub trudu vseh ostalih sodelujočih deležnikov za temle šankom, ni nikoli nič videl....

www.gov.si/assets/mi...r-2020.pdf

Je pa ena velika razlika....

Nekoliko bogokletno za vse kapitaliste in ljubitelje Ordnung und disziplin etike.

Leta 2008 je bil soliden del Bančnega sistema v domači lasti. Depoziti prebivalstva, pa so predstavljali okoli 1/4 vseh virov sredstev. leta 2020 je praktično ves bančni sektor privatiziran, obenem pa predstavljajo depoziti prebivalstva (gospodinjstev) praktično polovico vseh virov sredstev (48%, in to velika večina vpoglednih, niti ne vezanih na daljši časovni rok)

Bank run bi sicer danes s povečno injekcijo likvidnosti pokrila ELA. Ali pa tudi ne. Odvisno kaj bo Boginja Christine rekla.. Problem solventnosti, če do njega pride, pa bo prav zaradi deleža depozitov prebivalcev... reševala... entiteta, katere ime je v tem kontekstu bogokletno napisati, začne se pa na "R", in konča na "epublika Slovenija"

Sklad za zajamčene vloge pri BAnki Slovenije ima trenutno nekih 26 milijonov. Niti za depozite pri Delavski hranilnici ni, če bi ta tamala crknila.

Saj vem, mi pa gre v nos :-) , to je. Niso nič drugega kot pa del javne uprave in če ponujajo ugodnosti zazaposlenim iz budžeta, jih naj za vse zaposlene v javni upravi (heh) Pa da ne začnem razmišljati o obračunani boniteti za razliko med obrestmi na trgu... Res malenkostno, vendar, če s svojimi dekreti solijo pamet in omejujejo druge pri najetju kreditov, naj se tudi sami držijo pravil. Samo za intermezzo...

catch je v tem, da BS po zakonu ne spada pod Javni sektor... So pa niso.

In jih niti ne omejuje zakon o plačah v javnem sektorju....

Endimion, ki me ignorira, mi je napisal:

Nič takega. Večkrat se je potrebno spomnit na nekega FIN-311684, ki navkljub trudu vseh ostalih sodelujočih deležnikov za temle šankom, ni nikoli nič videl....www.gov.si/assets/mi...r-2020.pdf

Kaj prvo pade v oči v teh grafih in preglednicah? Če za izhodišče vzamemo leto 2008 in cc. 7 milijard dolga in primerjamo z letom 2019 z 28,5 milijard dolga opazimo da smo v desetih letih pridelali za 21 milijard javnega dolga, v le sedmih letih do leta 2015, celih 20 milijard!!!??? Kje je danes ta denar? V katerih investicijah je?...Denar je luftu ali črni jami ali v kanalizaciji, država je iz 21 milijard naredila gnoj ali drek, kako ti je ljubše.

Preprosto.

2 milijarde je šlo v financiranje tekoče porabe (Gledano od 2009 do 2019) Toliko več smo v tem obdobju DEJANSKO VEČ PORABILI KOT ZASLUŽILI - Seštevek primarnih presežkov/primankljajev
8 milijard v plačilo obresti (Razlika med celotnimi presežki/primankljaji in seštevkomprimarnih presežkov/primankljajev)
6 milijard v dokapitalizacije (od tega so banke požrle 4,8 milijarde) - B Bilanca - Račun kapitalskih naložb
3 milijarde netto povišanje sredstev na računih. - C Bilanca Račun Financiranja

www.gov.si/assets/mi...-2020.xlsx

Ta link sem ti pripopal že žbljkrat. Moja 11 letna hči ga zna razumeti.

[FIN-311684]
Endimion, ki me ignorira, mi je napisal:

Nič takega. Večkrat se je potrebno spomnit na nekega FIN-311684, ki navkljub trudu vseh ostalih sodelujočih deležnikov za temle šankom, ni nikoli nič videl....www.gov.si/assets/mi...r-2020.pdf

Kaj prvo pade v oči v teh grafih in preglednicah? Če za izhodišče vzamemo leto 2008 in cc. 7 milijard dolga in primerjamo z letom 2019 z 28,5 milijard dolga opazimo da smo v desetih letih pridelali za 21 milijard javnega dolga, v le sedmih letih do leta 2015, celih 20 milijard!!!??? Kje je danes ta denar? V katerih investicijah je?...Denar je luftu ali črni jami ali v kanalizaciji, država je iz 21 milijard naredila gnoj ali drek, kako ti je ljubše.

Endimion mi je odgovoril:
Preprosto.

2 milijarde je šlo v financiranje tekoče porabe (Gledano od 2009 do 2019) Toliko več smo v tem obdobju DEJANSKO VEČ PORABILI KOT ZASLUŽILI - Seštevek primarnih presežkov/primankljajev
8 milijard v plačilo obresti (Razlika med celotnimi presežki/primankljaji in seštevkomprimarnih presežkov/primankljajev)
6 milijard v dokapitalizacije (od tega so banke požrle 4,8 milijarde) - B Bilanca - Račun kapitalskih naložb
3 milijarde netto povišanje sredstev na računih. - C Bilanca Račun Financiranja

Želel ali ne si na neki način potrdil, da je država iz denarja, ki ga je dobila s prodajo obveznic naredila gnoj ali drek, razen iz treh milijard za katere praviš, da se sončijo na državnih računih. Vse ostalo je odšopalo brez kakršne koli koristi za državo, banke so dokapitalizirane in poceni prodane (dolg je ostal), za uporabo tujega denarja, ki smo ga zmetali na gnoj smo plačali za 8 milijard uporabnine lastnikom in še bomo. Lahko le obžalujemo, ker nas leta 2013 ni obiskala Trojka, ki bi nam uredila javne finance in v red spravila javni sektor in posledično onemogočila Bratuškovi, Ceraju in Šarcu lomastenje po državi. Povej, kako je država pripravljena na manjšo rast BDP oz. nekajletni padec kot v zadnji krizi?

Drzava sevedi NI, JE pa JS SUPERPRIPRAVLJEN. Sele po trejem znizanju plac bodo prisli na normalen nivo. Samo od osla (gospodarstvo) ki vse to nosi, bo bolj malo ostalo.
Take ultraoptimisticne poste spravljam, da jim bom potem posoljene zaribal v fris.

DE ogromno izvaza chinkom, tam pa stvari vec ali manj stojijo. Mi pa veliko izvazamo v DE. Le KAJ gre lahko narobe??

China's GDP growth in Q1 could plunge to zero - Asia Times
asiatimes.com › 2020/02 › chinas-gdp-growth-in-q1-could-plunge-to-...
Feb 27, 2020 - China's first-quarter GDP growth could dip to zero or even enter ... drop of 12%,” he wrote on the website of the China Chief Economist Forum, ... face of official government targets in 2020, including GDP growth of around 6%.

Zelo preprost odgovor: Če bi kraljica naročila pri teh akademikih in profesorjih plačano strokovno menneje na to temo, bi dobila zelo ekzaktne napovedi kaj sledi, ker je bilo vsem tem "glavam" že od vsega začetka tega obdobja ( deregulacija finanačnega sektorja; začetnik Clinton, delo dokonča Bush jr.) jasno kakšen bo konec,na kar so tudi opozarjali, največkrat med vrsticami, ampak opozarjali v svojih javnih nastopih. Če je zadevo od vsega začetka razumel dr. Mencinger, ki je priučen ekonomist ( po osnovni stroki je pravnik) potem lahko verjameš da je bilo vsem ekonomistom makroekonomske in finančne specializacije kristalno jasno kakšen bo konec te zgodbe, nihče pa ni mogel napovedati točnega časa konca, ker je bila dinamika delovanja neznanka ( kako hitro se bo v past ujela vsa svetovna finančna sfera, to se je zgodilo 2008. leta, 10 let po začetku tega obdobja deregulacije finančnega sektorja v ZDA).

Največ jih pa roma kot depozit v MMF.