Ali ste vedeli, da ima v EU samo Litva večji delež podeželskega prebivalstva kot Slovenija? V Litvi na podeželju živi več kot polovica ljudi, mi pa se tej številki zelo približamo. Pri nas je delež podeželskega prebivalstva 45,7 odstotka, kar je toliko kot v Romuniji.

To je dejanski problem, ki ga je treba nasloviti.

Ce bi Slovenija pametno trosila denar davkoplacevalcev, bi bilo na dolgo progo vsem bolje. Pa ga ne. Danes je tudi v Dnevniku informacija koliko profesionalnih nevladnih organizacij jadikuje za vec udobja in vec drzavnega denarja. Ce bomo res hoteli zmanjsati ogljicni odtis, je digitalizacija podezelja nujnost. Marsikaj bi prebivalci tako lahko poceli od doma, kvalitetno ziveli v naravnem zdravem okolju, se rekreirali na vrtu s pridelavo ekohrane in upocasnili degeneracijske procese. Nova vlada naj zacne namesto rekordnih proracunov pregledovati potrosnjo proracunskih sredstev in naredi to, na kar opozarja avtorica clanka.

primerljivi podatki eurostata so.. za vse je izmerjeno enako, isti meter, torej .. in podatki so pravilni..

Ta projekt bo ključen za razvoj podeželja: www.ruralnetwork.eu/si.html

[rename]
> [simona2]
> primerljivi podatki eurostata so.. za vse je izmerjeno enako, isti meter, torej .. in podatki so pravilni..

Saj verjamem, da ste uporabili podatke, kot jih je naračunal eurostat, a vseeno mi ne gre skupaj.
Mesta in naselja komaj 55%?
Ne morem kupiti... dvomim v pravilnost "meritev".

Vse je odvisno, kako definiraš mesti in kako vas.

Na kitajskem je vsaka naselbina pod 1 M prebivalcev Vas.
Pri nas je vsako selo s 3000 prebivalci mesto.

Zdaj pa biraj...

[rename]
> [bc123a]
> > Ali ste vedeli, da ima v EU samo Litva večji delež podeželskega prebivalstva kot Slovenija? V Litvi na podeželju živi več kot polovica ljudi, mi pa se tej številki zelo približamo. Pri nas je delež podeželskega prebivalstva 45,7 odstotka, kar je toliko kot v Romuniji.
>
> To je dejanski problem, ki ga je treba nasloviti.

Nekako dvomim, da bi to držalo... pač odvisno od definicije, do kam sega podeželje?

Ni pomembno, dokler so definicije za vse enake.

[abohte]
> [rename]

Predvsem to ni noben problem. A se bomo sedaj spet o 5-letkah pogovarjali...

> Če seštejemo samo največje mestne občine: LJ, MB, CE, KR, KP, NM, PT... pa damo zraven še večja mesta kot so Domžale, Kamnik, Ajdovščina, Sežana... da ne naštevam dalje, smo na 60,70% ali še več.

Zgoraj naštete mestne občine imajo tako čez palec: 300+100+50+45+30+35+25= manj kot 30%.
Naselij nad 10.000 preb. potem skoraj več nimaš.

Občine ja, ne pa tudi mesta. Ljubljana in Maribor sta občini kjer je občina=mesto. Pri Kranju npr. je zadeva že precej drugačna - ima cca. 55.000 prebivalcev, mesto pa cca. 30.000. Pri ostalih je tudi precej slabo.

Majhna mesteca so problem in tukaj se jaz strinjam z bc123a, da je na tem treba delati. Ker če hočemo imeti javni potniški promet, kolesarjenje, višjo dodano vrednost itd. potem rabimo mesta, in to večja mesta. Tudi za starejše je oddaljenost od mest problem - otežkočen dostop do zdravstvene oskrbe, oskrbo z živili itd. Tudi za šolarje so številne omejitve. Saj to ne morejo biti milijonska mesta.

Moja ideja urbanizacije je, da ima Ljubljana tam okoli 350.-400.000 prebivalcev. Da se potem Ljubljano razbremeni, se vlaga v okoliške centre, kot so Kranj, Domžale, Vrhnika, Grosuplje itd.

Tam na štajerskem koncu bi morali več vložiti v Celje, Maribor. Na obalnem pa v Koper.
Na Dolenjskem v Novo mesto in v Prekmurju v Mursko Soboto. Pa še v slednjo bolj zaradi tega, da se ti tako veliko področje povsem ne izprazni.

Za subvencije za javni potniški promet gre na leto čez 100 milijonov EUR. Tako, da bi lahko z večjo koncentracijo prebivalstva kar dobro porihtali vse skupaj. Ker bi več ljudi uporabljalo javni prevoz, bi se tudi ekonomika teh modelov bolje izšla. Ne moremo plačevati zasebnim podjetjem, da se prazni avtobusi vozijo po cestah.

No, samo tega se ne bi lotil z nekimi 5-letkami. Ampak bi se pač sprejelo program in potem pomagalo finančno izpeljati določene projekte, ki bodo prispevali k tem ciljem.

Če sedaj zbanaliziram. Bolje v razvoj Kranja vložii 50 milijonov EUR in s tem vplivati na življenje 70.000 ljudi, kot pa 30 milijonov v območje, kjer živi 10.000 ljudi.

[sopranos]
Če sedaj zbanaliziram. Bolje v razvoj Kranja vložii 50 milijonov EUR in s tem vplivati na življenje 70.000 ljudi, kot pa 30 milijonov v območje, kjer živi 10.000 ljudi.

Tako. Ce vrzemo 100 miljonov EUR na leto zato da ima vukojebina 1x na dan avtobus, to ni nič.

[abohte]
sl.wikipedia.org/wik..._Sloveniji

Ta podatek že dolgo velja. Mene je res presenetilo, da smo po podeželskem prebivalstvu 2. v EU.

Tale tvoj seznam mest ima neverjetne številke prebivalcev.
Za Ljubljano podaja 258 tisoč, sl.wikipedia.org/wik.../Ljubljana pa naprimer 284 tisoč
Še huje je z Mariborom, tvoj vir mu daje 151 tisoč, po podatkih sl.wikipedia.org/wiki/Maribor pa ima komaj 95 tisč prebivalcev. Kot rojen Mariborčan ti lahko zaupam, da mesto Maribor ni nikoli imelo 151 tisoč prebivalcev, leta 2014 je imela mestna občina Maribor 111 tisč prebivalcev, www.stat.si/obcine/s...p/Index/94

Vseeno bi a bilo zanimivo izvedeti, kaj Eurostat ali SURS štejeta med mesta, kaj med naselja in kaj med podeželje. Kolikor sem brskal, sem hitro ugotovil, da Slovenija skoraj nima mest.

Cela Slovenija je eno majhno predmestje. Londona npr.

[sopranos]
> [abohte]
> > [rename]
>
> Predvsem to ni noben problem. A se bomo sedaj spet o 5-letkah pogovarjali...
>
> > Če seštejemo samo največje mestne občine: LJ, MB, CE, KR, KP, NM, PT... pa damo zraven še večja mesta kot so Domžale, Kamnik, Ajdovščina, Sežana... da ne naštevam dalje, smo na 60,70% ali še več.
>
> Zgoraj naštete mestne občine imajo tako čez palec: 300+100+50+45+30+35+25= manj kot 30%.
> Naselij nad 10.000 preb. potem skoraj več nimaš.

Občine ja, ne pa tudi mesta. Ljubljana in Maribor sta občini kjer je občina=mesto.

To pa ne velja! MO Ljubljana ima 292.988 prebivalcev, www.ljubljana.si/sl/...stevilkah/ mesto Ljubljana pa ima po podatkih temelječih na www.stat.si/StatWeb/...Index/8135 in objavljenih na sl.wikipedia.org/wik.../Ljubljana ima 284.355 prebivalcev. Prav tako sem že pisal da ima MO MB 111 tisoč in mesto 95 tisoč prebivalcev. Res pa velika večina živi v mestu, nikakor pa ne vsi. naselij z več kot 10.000 prebivalcev je pa letos točno 14.

[MarijanMacek]
> [sopranos]
> > [abohte]
> > > [rename]
> >
> > Predvsem to ni noben problem. A se bomo sedaj spet o 5-letkah pogovarjali...
> >
> > > Če seštejemo samo največje mestne občine: LJ, MB, CE, KR, KP, NM, PT... pa damo zraven še večja mesta kot so Domžale, Kamnik, Ajdovščina, Sežana... da ne naštevam dalje, smo na 60,70% ali še več.
> >
> > Zgoraj naštete mestne občine imajo tako čez palec: 300+100+50+45+30+35+25= manj kot 30%.
> > Naselij nad 10.000 preb. potem skoraj več nimaš.
>
> Občine ja, ne pa tudi mesta. Ljubljana in Maribor sta občini kjer je občina=mesto.

To pa ne velja! MO Ljubljana ima 292.988 prebivalcev, www.ljubljana.si/sl/...stevilkah/ mesto Ljubljana pa ima po podatkih temelječih na www.stat.si/StatWeb/...Index/8135 in objavljenih na sl.wikipedia.org/wik.../Ljubljana ima 284.355 prebivalcev. Prav tako sem že pisal da ima MO MB 111 tisoč in mesto 95 tisoč prebivalcev. Res pa velika večina živi v mestu, nikakor pa ne vsi. naselij z več kot 10.000 prebivalcev je pa letos točno 14.

Ja, saj imaš prav. Še pri teh dveh občinah ne moreš enačaja potegniti. Saj pri Mariboru sem vedel, da jih nekaj tisoč ne živi v mestu Maribor, ampak, da jih je kar 15.000 izven mesta Maribor je pa še mene presenetilo. Sem sicer zavoljo argumenta potegnil enačaj, čeprav ga formalno gledano ne bi smel.

Ampak v bistvu to samo še bolj kaže na to, kako majhna so slovenska mesta.

Večje napore bi bilo treba vložiti v urbanizacijo Slovenije. Tudi z vidika ekologije, ohranjanja narave itd. Če morda komu niso mar ekonomski argumenti.

Tudi Janković bo enkrat šel. Sicer pa, ob nenadzorovani urbanizaciji bo Ljubljana samo še večja in močnejša.

[sopranos]
> [MarijanMacek]
> > [sopranos]
> > > [abohte]

Ja, saj imaš prav. Še pri teh dveh občinah ne moreš enačaja potegniti. Saj pri Mariboru sem vedel, da jih nekaj tisoč ne živi v mestu Maribor, ampak, da jih je kar 15.000 izven mesta Maribor je pa še mene presenetilo. Sem sicer zavoljo argumenta potegnil enačaj, čeprav ga formalno gledano ne bi smel.

Ampak v bistvu to samo še bolj kaže na to, kako majhna so slovenska mesta.

Večje napore bi bilo treba vložiti v urbanizacijo Slovenije. Tudi z vidika ekologije, ohranjanja narave itd. Če morda komu niso mar ekonomski argumenti.

Tu te je pa potrebno podpreti, toda če se gleda kakšno je metropolitansko področje Ljubljane (definicija v sl.wikipedia.org/wik...o%C4%8Dje) boš padel na rit, ima celih 537 tisoč prebivalcev, to je 25,9% Slovenije ali približno tolikšen delež kot Dunaj v Avstriji (1,781 M mesto, 1,983M urbano območje in 2,419M metropolitansko področje), kar da pri 8,822 Avstrijcev nekoliko večjo centralizacija od Ljubljanske, 27,4% in oboje precej večje od zelo centralizirane države Francije. Pariz ima v mestu 2,229M, v metropolitanski regiji Pariza, imenovana tudi Île De France pa solidnih 12,6 M kar je pri 66,99M prebivalcev sorazmerna majhna koncentracija, samo 18,8%.
Če sem rekel, da te je potrebno podpreti, je ta podpora potrebna predvsem v smislu organizacije prostoa in njegovih povezav. Vsa mesta in regije podobne velikosti kot je naša prestolnica imajo razvejan javni promet, primestne železnice, kakšno je stanje v Ljubljani in območju je dobro znano, kakor je znano da se na konsolidaciji razmer dela malo, najbolj obremnejne poroge so še vedno enotirne in/ali neelektrificirane. Ker se republika ne zmiga bo čas da se uspostavi lokalna iniciativa na centralnem območju Slovenije in začne urejat prometno infrastrukturo mimo države, ki skrbi samo za evropske koridorje, ki nimajo nobene zveze s potrebami prebivalcev slovenije, zlasti osrednjega dela.

Mesta imajo vzpone in padce, a trend v svetu je jasen - vedno večja urbanizacija in vedno večja mesta.

Zakaj prihaja v nekaterih mestih do zastoja rasti ali celo padca, pa je odvisno od več faktorjev. Eden največjih je zagotovo urbanizem (stanovanjska gradnja in infrastruktura).

Kar se Dunaja tiče recimo in Berlina, to so povsem drugi pogoji. To so bili tudi geti, pa ogromno ljudi v majhnih prostorih. Danes so to udobna, kvalitetna stanovanja.

[bc123a]
> Ali ste vedeli, da ima v EU samo Litva večji delež podeželskega prebivalstva kot Slovenija? V Litvi na podeželju živi več kot polovica ljudi, mi pa se tej številki zelo približamo. Pri nas je delež podeželskega prebivalstva 45,7 odstotka, kar je toliko kot v Romuniji.

To je dejanski problem, ki ga je treba nasloviti.

SI 45, AUT38 in FR 33
Razlike so minimalne, dejstvo je da smo v LJ od kjerkoli v cca 2 urah.
Te primerjave je škoda delat, ker je lahko veliko posledica geografije,zgodovine, politike. Če si v glavnem mestu v 2 urah pač ni glih treba tam živet. Mislim, da je tle gor reku en francoz-da so naše kolone, gneče pri njih normalen,tekoč promet. In da se pod zastoj šteje tam ene par km kolona.
Po št. prebivalstva na podeželju smo verjetno zlo blizu amerom.

[hostamox]
> [bc123a]
> > Ali ste vedeli, da ima v EU samo Litva večji delež podeželskega prebivalstva kot Slovenija? V Litvi na podeželju živi več kot polovica ljudi, mi pa se tej številki zelo približamo. Pri nas je delež podeželskega prebivalstva 45,7 odstotka, kar je toliko kot v Romuniji.
>
> To je dejanski problem, ki ga je treba nasloviti.

SI 45, AUT38 in FR 33
Razlike so minimalne, dejstvo je da smo v LJ od kjerkoli v cca 2 urah.

Dude, samo z avtom in ce ni rush hour. Ravno o tem govorim. Cele obvoznice so zabasane in drzavni uradniki vam bodo kmalu zaceli administrativno omejevati voznje (saj Levica ima ze te ideje, da bi avtoceste trebalo zoziti in ne siriti). V korist VSEH bi bilo ce bi se v vecjih mestih dobro razvil javni promet velike kapacitete, ker ga prakticno nikjer ni. To recimo pomeni da bi v rush hour iz vsaj 4-6 smeri proti ljubljani vozili hitri primestni vlaki v intervalu 10 minut ali manj. Recimo iz Vrhnike, Grosuplja, Litije, Medvod, Kamnika.

Ni panike se preselit v LJ. Sam stanovanja naj bodo po jurja in najemnina za 60 m2 pod 300 oz bolje 250. Pa bo hit 500.ooo ljudi v LJ. Sedaj pa cost/benifit ni ugoden za plače pod 1500 ali raje 2000.

[hostamox]
Ni panike se preselit v LJ. Sam stanovanja naj bodo po jurja in najemnina za 60 m2 pod 300 oz bolje 250. Pa bo hit 500.ooo ljudi v LJ. Sedaj pa cost/benifit ni ugoden za plače pod 1500 ali raje 2000.

absolutno bi cene morale pasti na pol ali se vec. to se pa lahko zgodi samo, ce bi mocno sprostili gradnjo. Ker zemlje je dost in hrano lahko pridelujemo tudi drugje v sloveniji, kot pa pred vrati glavnega mesta.

Saj to je problem cele Evrope, ker onemogoča višjo gradnjo.

[abohte]
> [sopranos]
> Mesta imajo vzpone in padce, a trend v svetu je jasen - vedno večja urbanizacija in vedno večja mesta.

Sedaj ti ne razumeš kaj pomeni statistični trend ali pa ne poznaš podatov. Rast mest (vsaj v razvitem svetu) se je že davno vsaj močno, močno upočasnila, nekje pa celo zaustavila ali postala negativna. Če bereš podatke, glej ali se nanašajo na razviti ali na nerazviti svet.

Podatki so za svet in držijo.

V Evropi je se že zadnjih 20,30 let spet krepi preseljevanje v mesta.

Saj v Sloveniji se je z gradnjo avtocest in povečanjem števila osebnih vozil začel trend preseljevanja v okolico mest.

Z vedno več porabljenega časa in denarja za prevoz, pa se ta trend že obrača.

> Kar se Dunaja tiče recimo in Berlina, to so povsem drugi pogoji. To so bili tudi geti, pa ogromno ljudi v majhnih prostorih. Danes so to udobna, kvalitetna stanovanja.

Ja in? Višja kvaliteta življenja bi bila kvečjemu vzrok za eksplozijo mestnega prebivalstva. Pa te v razvitem svetu ni ravno opaziti.

[rename]
> [bc123a]
> > [hostamox]
> > > [bc123a]
Predvsem pa: a vemo kakšna bi bila potrebna investicija v hitre vlake za teh 4-6 smeri?
Da bi potem prepeljali koliko, 5-10k dnevno... ajde 30k potnikov?
Mesečna vozovnica stane 50,60 eurov = kakšnih 20 milijonov letno... pa nekak dvomim, da bi se 30k ljudi pripeljalo po zgoraj naštetih linijah.

Ni ekonomije obsega.

Kdo pa govori o hitrih progah za povezavo metropolitanskega področja. To so navadne proge, običajno elektrificirane zaradi hitrejšega pospeševanja, pa so tudi drugi triki kako to narediti na neelktrificiranih, hitrosti pa niti niso najpomembnejše, ne škodi pa če dosegajo 120 km/h.

Hitre proge (za v=250 km/h in več) se gradi za dolge razdalje, reda nekaj 100 km in Sloveniji takšnih potreb skorajda ni, še MB-Lj je čista utopija. Najstarejša evropka hitra proga je že leta 1997 prepeljala 18,9 miljona potnikov letno, ali dnevno okoli 50.000, obseg kakršnega SŽ ne dosegajo na celotnem omrežju. In roko na srce, tudi potrebe po prevozu dnevno 25.000 potnikov v eno smer iz MB v LJ verjetno ni.

30k ljudi dnevno pa že danes ni nedosegljiv cilj za mesto Ljubljana. SŽ prepeljejo okoli 45.000 ljudi dnevno v Sloveniji, od tega jih je 1/2 ali preko 20k namenjeno v center Ljubljane in primestne postaje.

Sa za kaj bi pa rinil v glavno mesto? Odkar imamo internet in delo od doma ni nobene potrebe bit stalno prisoten v glavnem mestu. Samo moja izkušnja: 20 let nazaj sem se parkrat na teden moral peljati v Ljubljano. Zdaj niti vsak esec ne grem, saj se da (skoraj)vse urediti od doma.

Kolikor sam poznam situacijo je problem infrastruktura, če se greš videokonference na daljavo v multinacionalki npr(kvaliteta zvoka in slike), delovni sestanki. Tak da kolikor sam slišim je max. en dan v tednu delo od doma. Plače v rangu 2 k in naprej.

Za delo od doma sem tudi sam mislil, da se bo bolj uveljavilo
-ampak če delaš nek low end job- obstajajo algoritmi ali indija
-če delaš s strankami moraš bit v pisarni
-če delaš v timu in visoko zahtevno delo, hitro pride do problema v komunikaciji na daljavo, pa še kaj novega je vsak dan
-če delaš kot s.p., pogodba pa res ne rabiš bit v mestu

[kmetovalec]
Sa za kaj bi pa rinil v glavno mesto?

Vprasaj onih 100.000 ali koliko ki vsak dan commuta v in iz ljubljane. Mislim, zastoji so tudi po 10 km. To je izkljucno zaradi odsotnosti dobrega medkrajevnega zelezniskega tirnega prometa. Saj ze ves cas govorim. To bi bilo dobro za vse.

Saj vem, da se hecaš, ampak ja, tudi kaj takega bi bilo možno, če bi se temu prilagodilo tudi ostalo infrastrukturo in spremenilo koncept mobilnosti. Da pač ne bi vse temeljilo na avtomobilih. Če imaš tip poselitve hiša in vrt, potem potrebuješ avte, široke ceste in ogromno pozidane površine.

Če bi se pa razvijalo naselja na način da imaš višje, vecstanovanjske stavbe, v pritličju kakšna trgovinica, lokal, pa dovolj zelenja, in povezavo z drugimi deli mesta preko hitrih in pogostih javnih avtobusnih linij, bi bila zgodba bistveno drugačna. Pa seveda kolesarske in peš poti.

Če pa gradiš visoke večstanovanjske stavbe in hkrati ves promet temelji na avtih, imaš pa kaos.

[bc123a]
> [kmetovalec]
> Sa za kaj bi pa rinil v glavno mesto?

Vprasaj onih 100.000 ali koliko ki vsak dan commuta v in iz ljubljane. Mislim, zastoji so tudi po 10 km. To je izkljucno zaradi odsotnosti dobrega medkrajevnega zelezniskega tirnega prometa. Saj ze ves cas govorim. To bi bilo dobro za vse.

Ne sploh ni problem infrastruktura apak zastarela miselnost, ko večina še vedno misli, da se brez osebnega stika ne da nič urediti. Ko bomo to premagali v glavi kar naenkrat vsaj polovico poti v mesto ne bo več potrebno.

[hostamox]
-če delaš v timu in visoko zahtevno delo, hitro pride do problema v komunikaciji na daljavo, pa še kaj novega je vsak dan

se da... ni vse pesnisko v vsakem trenutku, vendar se da, se zlasti, ce se clani tima zavedajo, da je recimo temu ena dimenzija manj in znajo primerno dobro formulirati probleme in zelje. in ce je dober koordinator - vodja ekipe.

p: finance / bonnier / pa se kdo / lj / ms / kjerkoli ze

[]
> [hostamox]
> -če delaš v timu in visoko zahtevno delo, hitro pride do problema v komunikaciji na daljavo, pa še kaj novega je vsak dan

se da... ni vse pesnisko v vsakem trenutku, vendar se da, se zlasti, ce se clani tima zavedajo, da je recimo temu ena dimenzija manj in znajo primerno dobro formulirati probleme in zelje. in ce je dober koordinator - vodja ekipe.

p: finance / bonnier / pa se kdo / lj / ms / kjerkoli ze

delo na daljavo, tudi crowdsourcing, ima to specifiko da ima dobro definiran informacijski kanal, preko katerega mora iti vse. Zal se veliko ljudi ne zaveda, kako razprseno komunikacijo s sodelavci imajo ko so z njimi v fizicnem stiku, in je treba mentaliteto zelo spremeniti. Enim uspe, drugim pa ne in nocejo nobenega spustiti v delo na daljavo.

Stvar urejenosti delovnih procesov skratka. Bolj kot so razsuti (in v sloveniji v glavnem so), tezja je prilagoditev.

[abohte]
> [rename]
> Da se razumeva: nisem imel v mislih 250kmh... že 120 je nedosegljiva hitrost (tudi za relacijo Kamnik-Ljubljana... kaj šele Celje-LJ...), saj še 60 komaj dosežejo.

Na relaciji Kamnik-LJ vlak zlahka doseže 60 ali 80km/h.

Kva? Dude, you serious? Ce bi tista kripa na tisti progi vozila s taksno hitrostjo, mi tu te debate ne bi imeli!