Pri tem se bojujemo s stereotipom, da Slovenci znajo narediti, ne znajo pa prodati. Sam menim, da je prav zato digital Slovencem pisan na kožo.

Absolutno drži, da je prvo problem in da je drugo res rešitev.

Pogosto se dogaja, da digital priskrbi leade, potem pa se jih v podjetju nihče ne dotakne. To se mi zdi nerazumljivo, da se ti kontakti izgubijo v CRM, potem ko so bila vanje vložena velikanska sredstva.

To pa je vprašanje motivacije tistih, ki leade dobijo v roke. Pomanjkanje motivacije se tukaj pač še posebej dobro vidi. Tako kot recimo v (neživilski) trgovini, kjer te prodajalec niti ne pozdravi.
Splošen slovenski problem, ker ljudje ne delajo nečesa, kar jih veseli, če pa jih veseli, pa jih delodajalec noče dovolj dobro plačati, če pa to oboje funkcionira, pa imamo na zalogi še nemogoče šefe, ki ubijejo delovno klimo kljub vsem ugodnim predpostavkam :-)

Seveda je digital dobra osnova, ki lahko da dobre podatke o tem, koga mi vidimo kot potencialnega partnerja/kupca. Vsekakor pa je še vedno vsaj v B2B segmentu osebni kontakt tisti, ki iustvari dolgoročno partnerstvo in rast prodaje. Digital je zanelsjivo nepremagljiv v B2C segmentu medtem ko B2B segment nujno potrebuje osebna srečanja, da se obe strani prepričata, da sta primerna za sodelovanje. Strinjam pa se, da v Sloveniji manjka business developerjev, ki bi si po zgledu Ribničanov (prodajni patent iz leta 1492!!) brez tećav upali promovirati slovensko znanje v EU. Slaba novica za uspešnejšo Slovenijo so zagotovo tudi s strani EU podprti projekti, ki nas z EU denarjem oddaljujejo od vedenja o tem, kaj je na EU trgu res komercialno zanimivo....Istočasno pa nekatere (velike) EU države ne sodelujejo na veliko v EU projektih ampak na veliko tržijo. Zato ker se zanesejo nase in na to, da "malim" plačujejo, da se ukvarjajo z EU projekti in so zato v glavnem doma. Kaj menite na to tezo ? Se slovenci dovolj zanesemo nase ?