V svetu je zasebni kapital sila, ki je gonilo razvoja, ki spreminja svet na bolje, le v Sloveniji je zasebni kapital nekaj kar se v Šarec-Bertoncljevi režiji mora kot kuga davčno preganjati in z višjimi poštrukljenimi davki uničevati na vsakem koraku. Boli k*rac štruklje za nizke ali visoke obrestne mere in kaj jih zanima Solow-Swannov model ali Milton Friedman, ki je rekel, da brezplačnega kosila ni, za štruklje je vse brezplačno, zajtrk, kosilo večerja, tudi malica v plačnem delovnem času je brezplačna.

[FIN-311684]
V svetu je zasebni kapital sila, ki je gonilo razvoja, ki spreminja svet na bolje, le v Sloveniji je zasebni kapital nekaj kar se v Šarec-Bertoncljevi režiji mora kot kuga davčno preganjati in z višjimi poštrukljenimi davki uničevati na vsakem koraku. Boli k*rac štruklje za nizke ali visoke obrestne mere in kaj jih zanima Solow-Swannov model ali Milton Friedman, ki je rekel, da brezplačnega kosila ni, za štruklje je vse brezplačno, zajtrk, kosilo večerja, tudi malica v plačnem delovnem času je brezplačna.

Tvoja teza drži le do neke mere. Dejstvo je tudi, da zasebni kapital žene brezmejni pohlep, ki se ne ozira na nič drugega, kot maksimiziranje dobička. In zato je dobro, da obstjajo tudi kakšne organizacije, ki zasebni kapital nadzorujejo in ga do določene mere tudi omejujejo. Noben v EU si ne želi imeti predatorskega kapitalizma, kot je to v ZDA. Dolgoročno to pomeni razslojevanje ljudi, kar pa za družbo in razvoj ni dobro. Čas bo itak pokazal, da stroga usmerjenost v dobiček nima prihodnosti in ta filozofija se počasi bliža koncu.

[Gregor1976]
> [FIN-311684]
> V svetu je zasebni kapital sila, ki je gonilo razvoja, ki spreminja svet na bolje, le v Sloveniji je zasebni kapital nekaj kar se v Šarec-Bertoncljevi režiji mora kot kuga davčno preganjati in z višjimi poštrukljenimi davki uničevati na vsakem koraku. Boli k*rac štruklje za nizke ali visoke obrestne mere in kaj jih zanima Solow-Swannov model ali Milton Friedman, ki je rekel, da brezplačnega kosila ni, za štruklje je vse brezplačno, zajtrk, kosilo večerja, tudi malica v plačnem delovnem času je brezplačna.

Tvoja teza drži le do neke mere. Dejstvo je tudi, da zasebni kapital žene brezmejni pohlep, ki se ne ozira na nič drugega, kot maksimiziranje dobička. In zato je dobro, da obstjajo tudi kakšne organizacije, ki zasebni kapital nadzorujejo in ga do določene mere tudi omejujejo. Noben v EU si ne želi imeti predatorskega kapitalizma, kot je to v ZDA. Dolgoročno to pomeni razslojevanje ljudi, kar pa za družbo in razvoj ni dobro. Čas bo itak pokazal, da stroga usmerjenost v dobiček nima prihodnosti in ta filozofija se počasi bliža koncu.

Pohlep kapitala, pohlep države, pohlep sindikatov, pohlep cerkve, te in druge organizacije ali pohlep Gregorja 1976. Počasi mi to preseda. Ali smo definirali, kaj je pohlep, ali smo definirali, da je pohlep le človeška lastnost? Krščanska vera opredeljuje pohlep kot greh, o katerem bo sodil Bog. Ko mi govorijo o pohlepu zasebnega kapitala, potem je velika verjetnost, da je to levičar. Če govorijo o pohlepu države, potem je velika verjetnost, da je to libertarec, včasih morda desničar. Če govorijo o pohlepu sindikatov, potem je to običajno nek delodajalec, če govorijo o pohlepu cerkve, je to običajno levičarski ateist. Še bi lahko našteval.
Kaj je dobiček? So to prilivi nad odlivi, prejemki nad izdatki, prihodki nad odhodki. Teorija in davčna zakonodaja je jasna. To so presežki prihodkov nad odhodki. V vsakdanjem življenju pa to ni jasno. Običajno je to presežek prejemkov nad izdatkom, tisti ki se radi zadolžujejo, pa upoštevajo prilive nad odlivi.
Dejstvo ostaja, da Gregorja1976 »žene brezmejni pohlep, ki se ne ozira na nič drugega, kot maksimiziranje dobička. In zato je dobro, da obstjajo tudi kakšne organizacije, ki zasebni kapital nadzorujejo in ga do določene mere tudi omejujejo. Noben v EU si ne želi imeti predatorskega kapitalizma, kot je to v ZDA. Dolgoročno to pomeni razslojevanje ljudi, kar pa za družbo in razvoj ni dobro. Čas bo itak pokazal, da stroga usmerjenost v dobiček nima prihodnosti in ta filozofija se počasi bliža koncu«. Morda bi ob treznem premisleku nekaterim trditvam tudi oporekal, vendar za Gregor1976 držijo.
Morda bi se lahko z Gregor1976 , ki nedvomno cika v vrh določevalke strukture (na prostem trgu pač nima šans), strinjal, če bi le lahko odgovoril na vprašanje Quis custodiet ipsos custodes?

Dolgo branje dneva. Priporočam.