Kdo sploh potem lahko nadzira delo sodnikov in tožilcev? Sami sebe ne morejo in ne smejo, je več primerov, ko so zaščitili svoje "kolege". Npr. primer Acceto je še vedno brez epiloga???

Sicer pa menim, da ima npr.predsednik, ki sicer le formalno potrdi svojega izbranca, MORA imeti tudi diskrecijsko pravico, da izbranega kandidata sam odpokliče, mu odvzame mandat, ker je kandidat odstopal od norm, obljubljenega v prisegi ipd.

Pa tudi sicer: soditi drugim je takšno poslanstvo, ki zahteva najvišje morlano etične standarde in ni vsak primeren za to funkcijo. Kdaj bodo računalniki sodili?

Da bi poslanci preiskovali sodnike in tožilce je bila pretirana zahteva, da pa bi ustavni sodniki dovolili, da bi tam nekakšni politično obremenjeni poslanci presojali njihova dejanja in jim sodili (kriv-ni kriv) je znanstvena fantastika.

Da bi poslanci preiskovali sodnike in tožilce je bila pretirana zahteva, da pa bi ustavni sodniki dovolili, da bi tam nekakšni politično obremenjeni poslanci presojali njihova dejanja in jim sodili (kriv-ni kriv) je znanstvena fantastika.

Poglejmo raje dejstva:

Ustava R Slovenije:
oddelek f) Sodstvo: členi 125 do 134
oddelek g) tožilstvo: členi 135 do 137

Že iz zgornje ureditve ustavne materije se vidi, da sta sodstvo in tožilstvo ločeni kategoriji.

Ustava R Slovenije:
93. člen (parlamentarna preiskava):

Državni zbor lahko odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev državnega zbora ali na zahtevo državnega sveta. V ta namen imenuje komisijo, ki ima v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi.

Pogoja za uvedbo preiskave Državnega zbora sta samo dva: 'javni pomen' in zahteva Državnega sveta'.
Zadnja alineja člena 93 Ustave:

... komisij(a)o, (ki) ima v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi.

Pri svojem delu se torej izenači s pravosodnimi organi. Zaključek --> Pravosodni organi lahko preiskujejo pravosodje.

Vse ostalo je nakladanje globoke države,