Ni problem v vidnih stvareh, temveč v gibanju in odnosih v katere s premierjem Šarcem vstopamo. Vidne podobe Šarčeve slabe vladavine imajo svoje ozadje. Šarec je mislil, da za vodenje države zadostuje, da po Serpentiškovo za vse slabo okrivi babe. Z vodenjem vlade Šarec želi dokazati, da je Serpentinšek umetnik in je z njim tudi on umetnik. Kakšen umetnik? Z zahtevo, da se zamenja vodstvo Petrola je Šarčeva avra zatemnela. Šarčevega diskurza ni več.

MEni se pa zdi vsebinska obrazložitev menjave več kot upravičena. TRenutni rezultati verjetno ne opravičuejo pretirano ambicioznega poslovnega obnašanja z mega zadolževanjem. A nismo tega v prejšnji krizi že dajali skozi?