V javnem sektorju, po domače v javnih službah se v zadnjih nekaj letih pogovarjajo le o plačah zaposlenih, vse ostalo je na stranskem tiru. Razpoložljivi denar se večinoma zapravi za plače, ki ga potem zmanjka za družbeno koristno dejavnost kot je redno vzdrževanje prog, ki je smisel javne službe. Npr. zaposleni v službi za sanacijo hudournikov redno dobivajo plače, hudourniki pa se ne sanirajo, ker ni denarja ali npr. državnim profesorjem in raziskovalcem se redno zvišujejo plače, kar oni sploh ne štejejo kot zviševanje sredstev za znanost in raziskovanje...

A zdaj bo še za železnico na radiu posebno obvestilo. To je smer rdečih alarmov in opozoril ki to niso.

Naj se vsi tiri podarijo cestnemu podjetju kolektor in naj dobijo vsaj 999 mio. letnih subvencij za vzdrževanje. To je edini model krožnega vzdržnega gospodarstva ala Cmerar, Serpentina by production MurgelWood