[alek14]
Tole moram pa takoj debunkat.
Problem solarne je še vedno, da proizvaja, ko ni potrebe oz. odjema (oziroma ravno še, če jih zgradimo še več pa ne bo kam z proizvedeno energijo in jo bo treba zavreči). Nemci zavrženo energijo izvažajo tako, da plačajo Franciji, Švici in Avstriji da jo vzame. Da se razumemo, če ti nekomu plačas, da vzame to enonomsko ni izvoz temveč uvoz. Torej, če imaš veliko PV moraš energijo dodatno uvažati (čeprav ta teče ven). Ta strošek uvoza je treba prištevati k strošku proizvodnje, potem pa smo tam. Če je panel poceni, ša ne pomeni, da je energija poceni, ker ni navoljo takrat kot jo rabiš. Strošek tega "intermitencija" pa raste z večanjem proizvedene PV energije. Skratka ta se ne ceni, celo draži se. Zato so Nemci tudi odnehali in izstopili iz Energiewende.

Prvič čujem, da so Nemci sestopili iz energetske usmeritve na osnovi dekarbonizacije. Dejansko delajo korak dalje. Vlagajo ogromna sredstva v razvoj sistemov za hranjenje energije, potem izrabo odvečne električne energije iz obnovljivi virov v vodik in seveda vlaganja v elektromobilnost, razvoj algoritmov za pametna mesta in tako naprej. Nemčija vlaga v obnovljive vire predvsem iz razloga, da zmanjša odvisnost od fosilnih goriv in razbremeni okolje škodljivih emisij. Seveda pa Nemčija vidi predvsem veliko priložnost za visokaviostna delovna mesta doma. To naši politiki še ni popolnoma jasno, najmanj pa forumašem na Financah, ki na veliko nasprotujejo kakršnikoli spremembi v energetski politiki pri nas.

[alek14]
Tole moram pa takoj debunkat.

Škoda truda za digestat digestata neke študije. Raje pojdi po prebavnem traktu navzgor, kjer je informacijskih nesmislov in bližnjičnih dezinformacij manj.

The cost of producing one megawatt-hour of electricity — a standard way to measure electricity production — is now around $50 for solar power, according to Lazard's math.
While solar is getting much cheaper, Lazard notes that these sources of electricity are not a panacea. LCOE as a measurement does not take into account some external costs, like storing solar power for cloudy days, which is one of the lingering obstacles preventing the widespread adoption of solar. (Other sources of electricity like coal or natural gas don't have the same problem, of course.)
www.weforum.org/agen...out-on-top

Nima se smisla tudi razburjati nad nesmiselnim omenjanjem spremenljivega problema oblačnih dni, ko je največji problem solarne energetike, ki je stalen in praktično nespremenljiv, kako preživeti vsako noč. :-)

P.S.: Za najbolj radovedne še Lazardov oriđinal, da lahko preverite, če navedene vrednosti držijo za Oslo in Seattle enako kot za Palermo in Phoenix.
www.lazard.com/persp...ergy-2017/

[pobalin]
> [alek14]
> Tole moram pa takoj debunkat.

Škoda truda za digestat digestata neke študije. Raje pojdi po prebavnem traktu navzgor, kjer je informacijskih nesmislov in bližnjičnih dezinformacij manj.

> The cost of producing one megawatt-hour of electricity — a standard way to measure electricity production — is now around $50 for solar power, according to Lazard's math.
> While solar is getting much cheaper, Lazard notes that these sources of electricity are not a panacea. LCOE as a measurement does not take into account some external costs, like storing solar power for cloudy days, which is one of the lingering obstacles preventing the widespread adoption of solar. (Other sources of electricity like coal or natural gas don't have the same problem, of course.)
> www.weforum.org/agen...out-on-top

Nima se smisla tudi razburjati nad nesmiselnim omenjanjem spremenljivega problema oblačnih dni, ko je največji problem solarne energetike, ki je stalen in praktično nespremenljiv, kako preživeti vsako noč. :-)

P.S.: Za najbolj radovedne še Lazardov oriđinal, da lahko preverite, če navedene vrednosti držijo za Oslo in Seattle enako kot za Palermo in Phoenix.
www.lazard.com/persp...ergy-2017/

Kako preživeti vsako noč, je praktično zanemarljiv problem.
Kako preživeti vsako zimo (od konca oktobra do konca marca) cca 5x30=150 dni...to pa je Problem z veliko začetnico.

[0513ANITO]
Kako preživeti vsako zimo (od konca oktobra do konca marca) cca 5x30=150 dni...to pa je Problem z veliko začetnico.

Po medvedje... :-)

Mogoče si pameten in namerno nateguješ, kot mnogi drkoti na to temo, ker niso/niste slišali za druge rešitve npr švicarski Fafco in ice bank. Veliko je seveda odvisno od lokacije npr Karibi ali sploh otoki, kjer mora biti proizvodnja at sight.

Skratka, Enenegiewende je zaključena zgodba, ker se je ne da narediti (z obstoječo tehniko).
Da pa bodo pogledali ali se da kaj razvit s čimer pa bi se prvotno idejo morda dalo izpeljat; to pa bodo delali in je pohvale vredno. Dokler iz tega razvoja ne bo kaj oprijemljivega (naslednjih 20-30 let) je zgodba končana. Ende.

Mislim,da ne bo trajalo 20-30 let. V igri je preveč denarja in politični obljub, da bi se zadovoljili z obstoječim stanjem. Mislim, da bo najprej prišlo do prodora samooskrbnih sistemov za individualne uporabnike, kar tehnologija že omogoča, vprašljiva je samo ekonomičnost. Glede na visoke cene energentov v Nečiji niti to ne bi predtavljalo nobene ovire.

Pametna mesta so kozlarija brez primere (tudi večina drugih "pametnih" rešitev je taka npr. pametne hiše; sem iz foha pa poznam kako patetično to deluje, ko moraš čakat na vrsto za filanje [BEV] avta ali pa za pranje perila v stroju, ker pametna bajta optimira vire). Take hiše ne bo kupil nihče pri zdravi pameti.

Mislim, da ne gre pri teh rešitvah zgolj za uravnavanje konic, te sisteme je Iskra proizvajala že 30 let nazaj, menda gre bolj za razvoj sistemov, ki bi preprečevali porušitev sistemov oskrbe zaradi nihanja v količini proizvedene energije. Samo z izključevanjem uporabnikov to ne bo funkcioniralo. Bo pa mogoče dobiti manjkajočo energijo recimo od soseda ali pa iz priključenega električnega avtomobila. Vsaj tako se razlaga, da naj bi stvar potekala.

Lazardova analiza ni o SLO niti o D. V AR, NE in CA, kjer je večina PV v ZDA, sezonsko nihanje osončenja ni niti približno tako izrazito.

Globalno pa 2/3 prebivalstva živi v geografskih širinah, kjer je medletno osončenje še bolj enakomerno. Ni treba na vsako poročilo o trendih v PV gledati sami iz podalpske žabje perspektive

Bingo. Meni se tut smeji ob komentarjih evrocentričnih pametnjakovičev, ki na drugi strani pozabljajo da je večina kopnega neke vrste puščav in da ima večina velikih držav na voljo zadosti prostora za igrice s fotocelicami. Ko je Musk lansiral svoje strešnike je imel v glavi Arizono ali pa Kalifornijo ali pa Mehiko. Ne pa Ljubljanske megle.