Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Kdo oziroma kaj je ahilova peta Slovenije?
Strani: 1
sporočil: 30.415
Na Ahilovo peto je pokazal Fiskalni svet z včerajšnjo izjavo:
»Tvegano je, če Slovenija tudi ob tako visoki gospodarski rasti ni
sposobna izvajati proračunov brez dodanega zadolževanja«. To vse
pove o štiriletni naravni nesreči, ki je Slovenijo zadela s
Cerarjevo vlado, ki v času velike gospodarske rasti ni sposobna
voditi države brez zunanjega zadolževanja pa le mimogrede upajmo da
bosta Mesec in Levica, ki sta, kot je nekdo napisal, plesen naroda,
bolezen metastaze uničenja logike, pameti in zdravega
razuma...ostala izven parlamenta, naj se jima pridružita tudi
Erjavec in Desus...
sporočil: 3.757
Sam sem imel v mladosti nekajkrat težave z ahilovo tetivo, za
ahilovo peto pa do lunatika nisem imel slišal. No, sedaj vem, da
ahilova peta ni, kot ahilova tetiva, del čloeškekega telesa, ampak
slovenski izvoz.
sporočil: 10.890
Ahilova peta so prazne glave polizobrazencev. Najprej naj preberejo
Milcinskega, vsaj Butalce, preden se lotijo Marxa in Engelsa. Za
zacetek tisto o dvojaci. Kako ostir in ostirka drug drugemu
prodajata vino. Ker ni gostov, si ga prodajata med sabo. En dan ona
njemu da eno dvojaco, drug dan pa on njej. In imata ves cas
enodvojaco. Dovolj bo za Lukca.
sporočil: 30.415
[FIN-454644]»'Catch 22« oz. »Kavelj 22« (Joseph Heller). Prvi Poročnik Milo Minderbinder je rojeni trgovec, ki je za pravo plačilo pripravljen iz letala vreči bombo na lastno letališče oz. na lastno državo. Rojeni trgovec Milo kupuje jajca za sedem centov in jih prodaja za pet centov in še vedno dela z dobičkom!!!! In kako mu to uspeva? Dela z državo...
Ahilova peta so prazne glave polizobrazencev. Najprej naj preberejo Milcinskega, vsaj Butalce, preden se lotijo Marxa in Engelsa. Za zacetek tisto o dvojaci. Kako ostir in ostirka drug drugemu prodajata vino. Ker ni gostov, si ga prodajata med sabo. En dan ona njemu da eno dvojaco, drug dan pa on njej. In imata ves cas enodvojaco. Dovolj bo za Lukca.
sporočil: 3.757
Ahilova peta je bila edina tocka, kjer je bil Ahil ranljiv.
Edina ranljiva točka Ahila je bilo mesto, za katero ga je držala mati, ko ga je namakala v reko in to je malo nad peto. Tam se nahaja tetiva, ki jo imenujemo po njem ahilova tetiva.
sportnaposkodba.si/d...tetiva.jpg
sporočil: 3.757
[rename]Upoštevati moraš, da je Homer pisal na osnovi pripovedovanj drugih, fantje iz AF pa so vse to sami doživeli.
> [0329Softb]
> > Ahilova peta je bila edina tocka, kjer je bil Ahil ranljiv.
>
>
> Edina ranljiva točka Ahila je bilo mesto, za katero ga je držala mati, ko ga je namakala v reko in to je malo nad peto. Tam se nahaja tetiva, ki jo imenujemo po njem ahilova tetiva.
>
> sportnaposkodba.si/d...tetiva.jpg
Ne v reko, v olivno olje :-P
Kje in kaj je Ahilova tetiva pa zelo dobro vem. Sem videl v živo, kaj se zgodi, ko se strga.... brrrr, ne priporočam.
In če pogledaš v Alan Forda, se točno vidi, kam je puščica priletela - v peto :-P
Še Homer tega ni tako natančno opisal ;-)
Pravega Ahila je mati "tunkala" v reko Stiks v AF pa so se verjetno res potapljali v olivno olje. :)
sporočil: 2.903
[rename]Those was the days.,.. :-))
Ah, to bo... sem že pozabil, je le že dolgo tega, kar smo popivali tam dol v Troji in šraufali skupaj konja :-P
sporočil: 64
Država je doslej javnofinančne težave v prvi vrsti reševala s
povečevanjem prihodkov, torej na račun uvajanja novih dajatev in
dviga davkov, ki so v breme gospodarskih subjektov in prebivalstva.
Namesto da bi omejevala neracionalno javno porabo in v kombinaciji
z administrativnimi in drugimi razbremenitvami spodbujala
podjetništvo in s tem zaposlovanje, je na račun dodatnega
zadolževanja ter z višjimi davki in prispevki umetno ohranjala
potrošnjo javnega sektorja na enaki ravni. Skupna obdavčitev
gospodarstva in prebivalstva je presegla vsako razumno mejo. Vse to
je zavrlo zaposlovanje. Z ohranjanjem neprimerno visoke javne
potrošnje se povečujejo stroški obresti, posledično se omejuje
konkurenčnost in potencial gospodarske rasti ter zmanjšuje zasebna
potrošnja. S povečevanjem zadolženosti in deleža obresti na
odhodkovni strani državnega proračuna se manevrski prostor za
javnofinančno konsolidacijo čedalje bolj oži.
Varčevanje, o katerem je veliko govora in ga nekateri celo krivijo za poglabljanje recesije v Sloveniji, v resnici skorajda ni. Če pogledamo proračune zadnjih let, Slovenija ne varčuje (z izjemo premika 2012), temveč zgolj prilagaja porabo naraščajočemu obsegu sredstev za obresti. Tako za Slovenijo ne pride v poštev trditev, da je varčevanje še poglobilo krizo, saj pri nas izdatkov sploh še nismo resneje omejevali. Javnofinančna konsolidacija mora biti izpeljana na način, da v nobeni točki neposredno dodatno ne prizadene gospodarskih subjektov. Posredno bo sicer gospodarstvo v vsakem primeru prizadeto zaradi zmanjšanega domačega povpraševanja, vendar se bo določen del lahko kompenziral z večjo konkurenčnostjo. Za Slovenijo, kot izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo, je to bistveno bolj sprejemljiva rešitev kot, denimo, v primeru Španije, Grčije ali Italije. Brez izpeljave odločnih strukturnih reform ne moremo pričakovati nižjih stroškov obresti na javni dolg, kar je sicer tudi edina možna rešitev, da bi se v naslednjih letih z reprogramiranjem trenutnih (pre)dragih posojil lahko uspešno razdolževali.
Varčevanje, o katerem je veliko govora in ga nekateri celo krivijo za poglabljanje recesije v Sloveniji, v resnici skorajda ni. Če pogledamo proračune zadnjih let, Slovenija ne varčuje (z izjemo premika 2012), temveč zgolj prilagaja porabo naraščajočemu obsegu sredstev za obresti. Tako za Slovenijo ne pride v poštev trditev, da je varčevanje še poglobilo krizo, saj pri nas izdatkov sploh še nismo resneje omejevali. Javnofinančna konsolidacija mora biti izpeljana na način, da v nobeni točki neposredno dodatno ne prizadene gospodarskih subjektov. Posredno bo sicer gospodarstvo v vsakem primeru prizadeto zaradi zmanjšanega domačega povpraševanja, vendar se bo določen del lahko kompenziral z večjo konkurenčnostjo. Za Slovenijo, kot izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo, je to bistveno bolj sprejemljiva rešitev kot, denimo, v primeru Španije, Grčije ali Italije. Brez izpeljave odločnih strukturnih reform ne moremo pričakovati nižjih stroškov obresti na javni dolg, kar je sicer tudi edina možna rešitev, da bi se v naslednjih letih z reprogramiranjem trenutnih (pre)dragih posojil lahko uspešno razdolževali.
Strani: 1