Število otrok v šolah se je po poročanju STA v zadnjih 10 letih znižalo za neverjetnih 25%. Število učiteljev pa narašča zaradi "večjega števila otrok".

Ne veš a bi se smejal ali jokal.

Javni sektor se je pod vlado Mira Cerarja razbohotil kot še nikoli.

Kaj sploh pričakovati drugega, ko so na oblasti razbohoteni birokrati in javnosektaši nasploh...

No, ni tak misterij, kot poskusite prikazati na zacetku placa. Solstvo in zdravstvo pri nas pomenita levji delez javnega sektorja, in ce naj velja, da mora vse to biti drzavno, se bo vsaka sprememba tam videla kot vecanje stevila javnih usluzbencev.

Plebs nikoli ne pomisli na to, ko tuli da mora biti vse zdravstvo javno....

Zaposlenih na ministrstvih in v organih v sestavi je 28.308 ali za 8,9 odstotka več kot julija 2015.
Tole je pa minister pozabil povedati, čeprav gre za precej večjo rast, kot na treh področjih, ki jih je minister naštel.

[sopranos]
Število otrok v šolah se je po poročanju STA v zadnjih 10 letih znižalo za neverjetnih 25%. Število učiteljev pa narašča zaradi "večjega števila otrok".

Ne veš a bi se smejal ali jokal.

Ker članka ne morem tako hitro najti, da bi podprl svoje pisanje objavljam podatek za malo daljše obdobje:

Zgovoren je tudi podatek, da je leta 1971 po podatkih statističnega urada v Sloveniji živelo 135.000 več otrok kot leta 2005, takrat so otroci (stari do 15 let) predstavljali četrtino prebivalstva. V tem obdobju se je delež predšolskih otrok zmanjšal za polovico, delež osnovnošolskih pa za 40 odstotkov.
www.dnevnik.si/22801...ija/228011

Nič novega, birokrati sedijo na kavicah, poslušajo radio med službo ali kuhajo zelene čaje in prekladajo papirje.
Šolniki hodijo na zapravljive ČŠODe z zaposlenimi le-tam in mlatijo tuje jezike za risanke.

Seveda vsi z mastnimi plačami.In stalno neke poviške hoče štrukelj.
raja pa minimalna plača z večizmenskim delom

[sopranos]
Število otrok v šolah se je po poročanju STA v zadnjih 10 letih znižalo za neverjetnih 25%. Število učiteljev pa narašča zaradi "večjega števila otrok".

Ne veš a bi se smejal ali jokal.

Tukaj gre za tako-imenovano Bipolarno motnjo. :)

Bojim se, da zadeva v zadnjih letih (pri nas) močno narašča. Kar bi moralo biti kar zaskrbljujoče.

Tudi kakšen (strokovni) članek na to temo in tudi v tem časopisu - Finance.si zagotovo ne bi bil odveč. :)

Drugače gre v tem in podobnih primerih za SISTEMSKO Napako, ... ali anomalijo, po domače.

Vendar se nikar ne sekiraj in razbijaj glave zaradi tega. Očitno je to pripravljeno razumeti zelo malo ljudi pri nas. :)

[sopranos]
> [sopranos]
> Število otrok v šolah se je po poročanju STA v zadnjih 10 letih znižalo za neverjetnih 25%. Število učiteljev pa narašča zaradi "večjega števila otrok".
>
> Ne veš a bi se smejal ali jokal.

Ker članka ne morem tako hitro najti, da bi podprl svoje pisanje objavljam podatek za malo daljše obdobje:

Zgovoren je tudi podatek, da je leta 1971 po podatkih statističnega urada v Sloveniji živelo 135.000 več otrok kot leta 2005, takrat so otroci (stari do 15 let) predstavljali četrtino prebivalstva. V tem obdobju se je delež predšolskih otrok zmanjšal za polovico, delež osnovnošolskih pa za 40 odstotkov.
www.dnevnik.si/22801...ija/228011

Preljubi sopranist, bilo bi lepo če bi operiral z realnimi številkami. Tako pa operiraš s številkami izpred 12 (dvanajst) let in jih primerjaš s številkami izpred 40+ let, vse v svrho popačenja trenutnih rezultatov.

Statistični urad pravi namreč tole:

"Statistični urad Republike Slovenije je danes na svoji spletni strani objavil številne podatke o udeležencih predšolske vzgoje ter izobraževanja v osnovnih, srednjih in glasbenih šolah ter v izobraževanju odraslih v šolskem letu 2016/17. Njihovo objavo, ki jo skupaj z nekaterimi grafičnimi prikazi lahko najdete na njihovi spletni strani, objavljamo v nadaljevanju tudi mi.

(vir: www.stat.si, Tudi v šolskem letu 2016/17 osnovnošolcev več, srednješolcev pa manj kot pretekla leta, 30. avgust 2017)

V šolskem letu, ki se izteka, je vrtce obiskovalo 86.000 otrok, šolo pa 177.000 učencev in 74.000 dijakov. 23.500 izmed njih je poleg šole hodilo tudi v glasbeno šolo.

V osnovno šolo že nekaj let vstopajo številčnejše generacije otrok kot pred leti, številčno manjše generacije, rojene pred 10 do 15 leti, pa odhajajo v srednje šole. Število osnovnošolcev se zato že nekaj let zvišuje, srednješolcev pa je z vsakim letom manj, enako tudi študentov terciarnega izobraževanja. Število otrok v vrtcih se še vedno zvišuje, čeprav je v zadnjih treh letih število rojenih počasi začelo upadati, in to predvsem zaradi večjega deleža otrok, ki jih starši vpišejo v vrtec.


Predšolska vzgoja

• V začetku leta 2016/17 je bilo v vrtce vključenih 86.284 otrok, to je 78,7 % vseh otrok v starosti 1–5 let. V zadnjem desetletju se je število otrok v vrtcih povečalo skoraj za polovico: z 58.127 otrok v letu 2006/07 na 86.284 otrok v letu 2016/17. Predšolsko vzgojo je izvajalo 944 vrtcev in njihovih enot, 852 javnih in 92 zasebnih. Velika večina (95,2 %) otrok je obiskovalo javne vrtce.

• Evropski strateški cilj, zapisan v dokumentu Izobraževanje in usposabljanje 2020, predvideva, da naj bi bilo v predšolsko izobraževanje vključenih 95 % otrok, starih 4 in 5 let. Slovenija tega cilja še ni dosegla, a se mu vztrajno bliža. V šolskem letu 2016/17 je vrtec obiskovalo 92 % te populacije, kar je deset odstotnih točk več kot pred desetimi leti. Tudi vključenost najmlajših (starih 1 do 3 leta) se povečuje in je dosegla 69 % v letu 2016/17 (v letu 2006/07 je bila v vrtec vključena polovica eno-, dvo- in triletnikov).


Osnovnošolsko izobraževanje

• V začetku šolskega leta 2016/17 je bilo v redne in prilagojene osnovnošolske programe vključenih 176.898 otrok, skoraj 5.000 več kot v preteklem letu. Tako se nadaljuje trend večanja osnovnošolske populacije, ki ga beležimo vse od šolskega leta 2010/11, ko je bilo osnovnošolcev najmanj v samostojni Sloveniji (161.046). Manj številčne generacije, rojene pred 15 leti, počasi zapuščajo osnovnošolske klopi, v šole pa prihajajo številčnejše generacije otrok. Generacija letošnjih prvošolcev (22.276 učencev) je tako za četrtino večja od generacije devetošolcev (17.475 učencev).

• V osnovno šolo v Sloveniji vstopajo otroci pri šestih letih. Vse opaznejši pa je trend odloženega vpisa v šolo. Pred petimi leti je bilo med prvošolci 5.4 % sedemletnikov, torej otrok, ki so zaradi različnih razlogov šolanje pričeli eno leto kasneje kot vrstniki. V šolskem letu 2016/17 pa je bilo sedemletnikov med prvošolci 8,2 %.

• Osnovnošolske programe je izvajalo 772 osnovnih šol in njihovih podružnic ter 48 šol, enot pri osnovnih šolah in zavodov za otroke s posebnimi potrebami. Največja šola v Sloveniji je imela 1.033 učencev, največjo podružnico je obiskovalo 333 otrok, najmanjšo pa trije otroci. V povprečju je bilo na samostojnih in matičnih osnovnih šolah 347 učencev, v podružnicah pa 53.

• V osnovnošolskem rednem programu je bilo v oddelkih povprečno 18,8 učenca. V oddelkih v samostojnih in matičnih osnovnih šolah jih je bilo povprečno 20,5, v oddelkih na podružničnih šolah pa povprečno 10,6. Posamezne regije so se po vrednosti tega kazalnika razlikovale od slovenskega povprečja: povprečno najnižje število otrok v oddelkih so imele osnovne šole v koroški (16,2), povprečno najvišje pa osnovne šole v osrednjeslovenski statistični regiji (21,2).
"

Kot se iz uradnih podatkov vidi, je vse tvoje pisanje nekaterim všečno blebetanje, ki nima kaj dosti zveze z realnostjo.

[MarijanMacek]
> [sopranos]
> > [sopranos]
> > Število otrok v šolah se je po poročanju STA v zadnjih 10 letih znižalo za neverjetnih 25%. Število učiteljev pa narašča zaradi "večjega števila otrok".
> >
> > Ne veš a bi se smejal ali jokal.
>
> Ker članka ne morem tako hitro najti, da bi podprl svoje pisanje objavljam podatek za malo daljše obdobje:
>
> Zgovoren je tudi podatek, da je leta 1971 po podatkih statističnega urada v Sloveniji živelo 135.000 več otrok kot leta 2005, takrat so otroci (stari do 15 let) predstavljali četrtino prebivalstva. V tem obdobju se je delež predšolskih otrok zmanjšal za polovico, delež osnovnošolskih pa za 40 odstotkov.
> www.dnevnik.si/22801...ija/228011

Preljubi sopranist, bilo bi lepo če bi operiral z realnimi številkami. Tako pa operiraš s številkami izpred 12 (dvanajst) let in jih primerjaš s številkami izpred 40+ let, vse v svrho popačenja trenutnih rezultatov.

Statistični urad pravi namreč tole:

"Statistični urad Republike Slovenije je danes na svoji spletni strani objavil številne podatke o udeležencih predšolske vzgoje ter izobraževanja v osnovnih, srednjih in glasbenih šolah ter v izobraževanju odraslih v šolskem letu 2016/17. Njihovo objavo, ki jo skupaj z nekaterimi grafičnimi prikazi lahko najdete na njihovi spletni strani, objavljamo v nadaljevanju tudi mi.

(vir: www.stat.si, Tudi v šolskem letu 2016/17 osnovnošolcev več, srednješolcev pa manj kot pretekla leta, 30. avgust 2017)

V šolskem letu, ki se izteka, je vrtce obiskovalo 86.000 otrok, šolo pa 177.000 učencev in 74.000 dijakov. 23.500 izmed njih je poleg šole hodilo tudi v glasbeno šolo.

V osnovno šolo že nekaj let vstopajo številčnejše generacije otrok kot pred leti, številčno manjše generacije, rojene pred 10 do 15 leti, pa odhajajo v srednje šole. Število osnovnošolcev se zato že nekaj let zvišuje, srednješolcev pa je z vsakim letom manj, enako tudi študentov terciarnega izobraževanja. Število otrok v vrtcih se še vedno zvišuje, čeprav je v zadnjih treh letih število rojenih počasi začelo upadati, in to predvsem zaradi večjega deleža otrok, ki jih starši vpišejo v vrtec.


Predšolska vzgoja

• V začetku leta 2016/17 je bilo v vrtce vključenih 86.284 otrok, to je 78,7 % vseh otrok v starosti 1–5 let. V zadnjem desetletju se je število otrok v vrtcih povečalo skoraj za polovico: z 58.127 otrok v letu 2006/07 na 86.284 otrok v letu 2016/17. Predšolsko vzgojo je izvajalo 944 vrtcev in njihovih enot, 852 javnih in 92 zasebnih. Velika večina (95,2 %) otrok je obiskovalo javne vrtce.

• Evropski strateški cilj, zapisan v dokumentu Izobraževanje in usposabljanje 2020, predvideva, da naj bi bilo v predšolsko izobraževanje vključenih 95 % otrok, starih 4 in 5 let. Slovenija tega cilja še ni dosegla, a se mu vztrajno bliža. V šolskem letu 2016/17 je vrtec obiskovalo 92 % te populacije, kar je deset odstotnih točk več kot pred desetimi leti. Tudi vključenost najmlajših (starih 1 do 3 leta) se povečuje in je dosegla 69 % v letu 2016/17 (v letu 2006/07 je bila v vrtec vključena polovica eno-, dvo- in triletnikov).


Osnovnošolsko izobraževanje

• V začetku šolskega leta 2016/17 je bilo v redne in prilagojene osnovnošolske programe vključenih 176.898 otrok, skoraj 5.000 več kot v preteklem letu. Tako se nadaljuje trend večanja osnovnošolske populacije, ki ga beležimo vse od šolskega leta 2010/11, ko je bilo osnovnošolcev najmanj v samostojni Sloveniji (161.046). Manj številčne generacije, rojene pred 15 leti, počasi zapuščajo osnovnošolske klopi, v šole pa prihajajo številčnejše generacije otrok. Generacija letošnjih prvošolcev (22.276 učencev) je tako za četrtino večja od generacije devetošolcev (17.475 učencev).

• V osnovno šolo v Sloveniji vstopajo otroci pri šestih letih. Vse opaznejši pa je trend odloženega vpisa v šolo. Pred petimi leti je bilo med prvošolci 5.4 % sedemletnikov, torej otrok, ki so zaradi različnih razlogov šolanje pričeli eno leto kasneje kot vrstniki. V šolskem letu 2016/17 pa je bilo sedemletnikov med prvošolci 8,2 %.

• Osnovnošolske programe je izvajalo 772 osnovnih šol in njihovih podružnic ter 48 šol, enot pri osnovnih šolah in zavodov za otroke s posebnimi potrebami. Največja šola v Sloveniji je imela 1.033 učencev, največjo podružnico je obiskovalo 333 otrok, najmanjšo pa trije otroci. V povprečju je bilo na samostojnih in matičnih osnovnih šolah 347 učencev, v podružnicah pa 53.

• V osnovnošolskem rednem programu je bilo v oddelkih povprečno 18,8 učenca. V oddelkih v samostojnih in matičnih osnovnih šolah jih je bilo povprečno 20,5, v oddelkih na podružničnih šolah pa povprečno 10,6. Posamezne regije so se po vrednosti tega kazalnika razlikovale od slovenskega povprečja: povprečno najnižje število otrok v oddelkih so imele osnovne šole v koroški (16,2), povprečno najvišje pa osnovne šole v osrednjeslovenski statistični regiji (21,2).
"

Kot se iz uradnih podatkov vidi, je vse tvoje pisanje nekaterim všečno blebetanje, ki nima kaj dosti zveze z realnostjo.

Hvala, da si me sprovociral, da sem poiskal članek. Pričakujem opravičilo.

siol.net/aktualno/na...tino-21570

[sopranos]
> [MarijanMacek]
> > [sopranos]
> > > [sopranos]
> > > Število otrok v šolah se je po poročanju STA v zadnjih 10 letih znižalo za neverjetnih 25%. Število učiteljev pa narašča zaradi "večjega števila otrok".
> > >
> > > Ne veš a bi se smejal ali jokal.
> >
> > Ker članka ne morem tako hitro najti, da bi podprl svoje pisanje objavljam podatek za malo daljše obdobje:
> >
> > Zgovoren je tudi podatek, da je leta 1971 po podatkih statističnega urada v Sloveniji živelo 135.000 več otrok kot leta 2005, takrat so otroci (stari do 15 let) predstavljali četrtino prebivalstva. V tem obdobju se je delež predšolskih otrok zmanjšal za polovico, delež osnovnošolskih pa za 40 odstotkov.
> > www.dnevnik.si/22801...ija/228011
>
> Preljubi sopranist, bilo bi lepo če bi operiral z realnimi številkami. Tako pa operiraš s številkami izpred 12 (dvanajst) let in jih primerjaš s številkami izpred 40+ let, vse v svrho popačenja trenutnih rezultatov.
>
> Statistični urad pravi namreč tole:
>
> "Statistični urad Republike Slovenije je danes na svoji spletni strani objavil številne podatke o udeležencih predšolske vzgoje ter izobraževanja v osnovnih, srednjih in glasbenih šolah ter v izobraževanju odraslih v šolskem letu 2016/17. Njihovo objavo, ki jo skupaj z nekaterimi grafičnimi prikazi lahko najdete na njihovi spletni strani, objavljamo v nadaljevanju tudi mi.
>
> (vir: www.stat.si, Tudi v šolskem letu 2016/17 osnovnošolcev več, srednješolcev pa manj kot pretekla leta, 30. avgust 2017)
>
> V šolskem letu, ki se izteka, je vrtce obiskovalo 86.000 otrok, šolo pa 177.000 učencev in 74.000 dijakov. 23.500 izmed njih je poleg šole hodilo tudi v glasbeno šolo.
>
> V osnovno šolo že nekaj let vstopajo številčnejše generacije otrok kot pred leti, številčno manjše generacije, rojene pred 10 do 15 leti, pa odhajajo v srednje šole. Število osnovnošolcev se zato že nekaj let zvišuje, srednješolcev pa je z vsakim letom manj, enako tudi študentov terciarnega izobraževanja. Število otrok v vrtcih se še vedno zvišuje, čeprav je v zadnjih treh letih število rojenih počasi začelo upadati, in to predvsem zaradi večjega deleža otrok, ki jih starši vpišejo v vrtec.
>
>
> Predšolska vzgoja
>
> • V začetku leta 2016/17 je bilo v vrtce vključenih 86.284 otrok, to je 78,7 % vseh otrok v starosti 1–5 let. V zadnjem desetletju se je število otrok v vrtcih povečalo skoraj za polovico: z 58.127 otrok v letu 2006/07 na 86.284 otrok v letu 2016/17. Predšolsko vzgojo je izvajalo 944 vrtcev in njihovih enot, 852 javnih in 92 zasebnih. Velika večina (95,2 %) otrok je obiskovalo javne vrtce.
>
> • Evropski strateški cilj, zapisan v dokumentu Izobraževanje in usposabljanje 2020, predvideva, da naj bi bilo v predšolsko izobraževanje vključenih 95 % otrok, starih 4 in 5 let. Slovenija tega cilja še ni dosegla, a se mu vztrajno bliža. V šolskem letu 2016/17 je vrtec obiskovalo 92 % te populacije, kar je deset odstotnih točk več kot pred desetimi leti. Tudi vključenost najmlajših (starih 1 do 3 leta) se povečuje in je dosegla 69 % v letu 2016/17 (v letu 2006/07 je bila v vrtec vključena polovica eno-, dvo- in triletnikov).
>
>
> Osnovnošolsko izobraževanje
>
> • V začetku šolskega leta 2016/17 je bilo v redne in prilagojene osnovnošolske programe vključenih 176.898 otrok, skoraj 5.000 več kot v preteklem letu. Tako se nadaljuje trend večanja osnovnošolske populacije, ki ga beležimo vse od šolskega leta 2010/11, ko je bilo osnovnošolcev najmanj v samostojni Sloveniji (161.046). Manj številčne generacije, rojene pred 15 leti, počasi zapuščajo osnovnošolske klopi, v šole pa prihajajo številčnejše generacije otrok. Generacija letošnjih prvošolcev (22.276 učencev) je tako za četrtino večja od generacije devetošolcev (17.475 učencev).
>
> • V osnovno šolo v Sloveniji vstopajo otroci pri šestih letih. Vse opaznejši pa je trend odloženega vpisa v šolo. Pred petimi leti je bilo med prvošolci 5.4 % sedemletnikov, torej otrok, ki so zaradi različnih razlogov šolanje pričeli eno leto kasneje kot vrstniki. V šolskem letu 2016/17 pa je bilo sedemletnikov med prvošolci 8,2 %.
>
> • Osnovnošolske programe je izvajalo 772 osnovnih šol in njihovih podružnic ter 48 šol, enot pri osnovnih šolah in zavodov za otroke s posebnimi potrebami. Največja šola v Sloveniji je imela 1.033 učencev, največjo podružnico je obiskovalo 333 otrok, najmanjšo pa trije otroci. V povprečju je bilo na samostojnih in matičnih osnovnih šolah 347 učencev, v podružnicah pa 53.
>
> • V osnovnošolskem rednem programu je bilo v oddelkih povprečno 18,8 učenca. V oddelkih v samostojnih in matičnih osnovnih šolah jih je bilo povprečno 20,5, v oddelkih na podružničnih šolah pa povprečno 10,6. Posamezne regije so se po vrednosti tega kazalnika razlikovale od slovenskega povprečja: povprečno najnižje število otrok v oddelkih so imele osnovne šole v koroški (16,2), povprečno najvišje pa osnovne šole v osrednjeslovenski statistični regiji (21,2).
> "
>
> Kot se iz uradnih podatkov vidi, je vse tvoje pisanje nekaterim všečno blebetanje, ki nima kaj dosti zveze z realnostjo.

Hvala, da si me sprovociral, da sem poiskal članek. Pričakujem opravičilo.

siol.net/aktualno/na...tino-21570

Ni mi sicer čisto jasno, od koga pričakuješ opravičilo. Načelno je primarni vir statističnih podatkov SuRS in ne Siol, torej sklepam, da želiš opravičilo od Siola, ki očevidno zavaja ali še lepše rečeno manipulira z resnico. Sam se nimam namreč kaj opravičevat, težo imajo pač primarni SURS-ovi podatki. In nasvet, ki se ga bolj vešči vedno držijo je, da se uporablja primarne vire, redkeje sekundarne, terciarni viri, v tem primeru Siol so pa brez vsake teže.

No, drugače pa še tole. To, da se število rojenih v Sloveniji zmanjšuje je DEJSTVO.

To, da se je nekaj let rodilo malo več otrok ne spremeni ničesar. Ker se vedno gleda trend. To, da ni problema glede rojstev je tako kot ljudje, ker eno leto zapade mal več snega, to vidijo kot dokaz, da se Zemlja ne segreva.

Evo, še grafikon, da si boš znal malo vizualno predstavljati. Trend je jasen.

pxweb.stat.si/pxweb/...&gr_type=1

Lepo se vidi, da je bilo 2002 dno, nato rasti, ki je dosegla vrh leta 2010. Od takrat je pa trend spet v rahlem upadanju.

Sem namerno vzel malo daljše obdobje, da boš videl, da tak začni dvig ni nekaj posebnega. Leta 1970 je bilo tudi manjše dno, pa je potem 1979 prišlo do mini vrha, nato pa do leta 2002 samo padec.

To, da sedaj napadaš Siol.net teh podatkov še ne dela neresničnih. Ker samo obravnava srednje šole.

Ampak kaj hočemo, imaš pač težave z logiko in razumevanjem trendov. In tudi z matematiko. Če se rodnost niža, prebivalci izdeljujejo in se jih dovolj ne priseli, potem drugega kot da rojstva padejo pač ne more biti.

Obstaja tudi povsem logična razlaga, zakaj je tam okoli leta 2002 prišlo do takega upada, nato pa do odboja. Ker so zamaknili rojstva = da ti še bolj plastično razložim, namesto, da bi ženske rojevale v starosti 20-25 let, so številne to zamaknile na 30-35 let. Ampak sedaj ko se je ta učinek izpel, matematika dela svoje. In rojstva spet upadajo.

Katastrofa !

število upokojencev pa narašča, če koga zanima.

Bom povedal samo to, da menene zanima številčnost generacij pred 50 leti, sem sam iz njih, temveč trenutne spremembe. In te ne govorijo o nekem znatnem upadanju šolske populacije. poglej graf, ki si ga citiral in boš videl, da je lokalni maksimum (upajmo da razumeš nekaj matematične terminologije, v nasprotnem je debata nepotrebna) rojstev leta 2010 (širše področje 2008-2012) in ta deca ravno sedaj vstopa v osnovno šolstvo, obenem pa zapušča vrtce. Jasno je torej, da število osnovnošolcev ne more biti v upadu. V SURSU pa lepo piše, da pa število otrok v srednji šoli pada, saj je v tvojem diagramu lokalni minimum okoli leta 2000 in jasno, da se slika preslika za naslenjih 15 let v srednješolski vpis. Sedaj ta deca končuje srednje šole, in pričakovati je, da se bo trend vpisa na Visokih šolah preobrnil. Za to ni porebna nobena visoka matematika, samo normalno logično sklepanje. In ne mi govoriti o nepoznavanju matematike, spadam namreč v zgornjega 1/2% po matematični izobrazbi in dnevni rabi.
Skratka, nikakor se ne boš mogel izvleči iz godlje, ki si si jo zakuhal ob trditvi, da število šolskih otrok upada ob navedbi Siolovega članka o padanju otrok (menda piše z srednješolce, ti pa si trdil na splošno). Ne bom šel gledat številk osnovnošolcev in srednješolcev, vendar je logično da je srednješolcev manj kot 4/13 vseh šolskih otrok ob dokaj enokomerni starostni porazdelitvi in tako ima delež osnovnošolcev (TA NARAŠČA) odločujoč vpliv na število šolarjev.
Skratka ni pomoči, delaš napake, ker nekritično verjameš v novinarake članke brez globljega razumevanja tematike. Seveda ti je pa všeč, če najdeš kvazi dokaze za svoj prav, pa čeprav so dokazi v stilu radia Erevan..

[Wulfe]
> V javni sektor sodijo: nevladni proračunski uporabniki,

tlele sem šel bruhat, ne morem več. buhvedi, kaj še vse sledi!

Prej bo robot naredil salto mortale nazaj kot bodo storitve javne uprave elektronsko podprte.
youtu.be/fRj34o4hN4I

PS: kočevskim medvedom in Koprivnikarju ne bo kmalu nič več jasno youtu.be/rVlhMGQgDkY

[picikato]
Katastrofa !

število upokojencev pa narašča, če koga zanima.

To ne drži. Število upokojencev se je letos začelo zmanjševati.
Devetmesečno drseče povprečje je 615.474, septembrska vrednost pa je pod devetmesečnim povprečjem 615.022.

Na tem forumu se nekateri tako z lahkoto znebite napačnih podatkov in res ne vem ali je to le vaša malomarnost, da niste informirani ali pa želite nabijati neko svojo NE"resnico".

Vir:
www.zpiz.si/cms/?id=2&inf=1004
stran 3, prva tabela.

[MarijanMacek]
Bom povedal samo to, da menene zanima številčnost generacij pred 50 leti, sem sam iz njih, temveč trenutne spremembe. In te ne govorijo o nekem znatnem upadanju šolske populacije. poglej graf, ki si ga citiral in boš videl, da je lokalni maksimum (upajmo da razumeš nekaj matematične terminologije, v nasprotnem je debata nepotrebna) rojstev leta 2010 (širše področje 2008-2012) in ta deca ravno sedaj vstopa v osnovno šolstvo, obenem pa zapušča vrtce. Jasno je torej, da število osnovnošolcev ne more biti v upadu. V SURSU pa lepo piše, da pa število otrok v srednji šoli pada, saj je v tvojem diagramu lokalni minimum okoli leta 2000 in jasno, da se slika preslika za naslenjih 15 let v srednješolski vpis. Sedaj ta deca končuje srednje šole, in pričakovati je, da se bo trend vpisa na Visokih šolah preobrnil. Za to ni porebna nobena visoka matematika, samo normalno logično sklepanje. In ne mi govoriti o nepoznavanju matematike, spadam namreč v zgornjega 1/2% po matematični izobrazbi in dnevni rabi.
Skratka, nikakor se ne boš mogel izvleči iz godlje, ki si si jo zakuhal ob trditvi, da število šolskih otrok upada ob navedbi Siolovega članka o padanju otrok (menda piše z srednješolce, ti pa si trdil na splošno). Ne bom šel gledat številk osnovnošolcev in srednješolcev, vendar je logično da je srednješolcev manj kot 4/13 vseh šolskih otrok ob dokaj enokomerni starostni porazdelitvi in tako ima delež osnovnošolcev (TA NARAŠČA) odločujoč vpliv na število šolarjev.
Skratka ni pomoči, delaš napake, ker nekritično verjameš v novinarake članke brez globljega razumevanja tematike. Seveda ti je pa všeč, če najdeš kvazi dokaze za svoj prav, pa čeprav so dokazi v stilu radia Erevan..

Pa vendar podatki iz siol.net še vedno držijo. In na te podatke sem se jaz skliceval. Edino to me je motilo, da ob prvotnem postu nisem še uspel najti tega linka. Sem pač rabil spodbudo enega napihnjenega idiota kot si ti, da sem to našel.

In ne vem kakšen matematik si, če ne razumeš, da se bo število novorojenih (ob nespremenjeni rodnosti) še naprej zmanjševalo.

Da poskušam razložiti še tako, da bo bebo kot si ti razumel:
Če imata moški in ženska enega otroka, in ima nato ta en otrok s svojim partnerjem spet samo enega otroka, potem se bo vsako generacijo število zmanjšalo za 1/2. Ker pa imajo pari nič, enega, dva, tri ali več otrok in ker jih imajo ob različnih letih, pač pride do nihanja. Dodatno potem na vse skupaj vplivajo še spremenljivke kot so smrtnost, življenjska doba, migracije itd. Zato potem ti grafi niso premice, ampak krivulje. Kljub vsemu pa se da iz teh krivulj razbrati trende. Populacija otrok je tako v zmanjševanju.

In sedaj idiotsko trditi da temu ni tako, je pač zgolj idiotizem in nič drugega. Leta 1979 je bila številčna generacija +/- nekaj let in to je pač imelo za posledico, da se je okoli leta 2010 rodilo malo več otrok. A še vedno cca. 7.000 manj kot generaciji njihovih staršev.

Nizka rodnost in preprost izračun ti pove, da bo obdobje od leta 2030 do 2040, ob nespremenjeni rodnosti prineslo zgolj 15-16.000 otrok na generacijo. Lahko tudi nekoliko manj ali pa več. Sploh zaradi migracij. Recimo če se bodo priseljevali iz Kosova in imeli še naprej velike družine. Na drugi strani pa koliko se bo Slovencev v rodnih letih izselilo.

In kljub temu da se stalno hvališ z matematičnim znanjem, pač ne moreš razumeti, da na vse te zadeve vpliva tudi ekonomija in obratno.

Primeri EU periferije kaže kako lahko neto emigracije zmanjšajo število prebivalcev. Recimo Hrvaška, Madžarska itd. In ko je enkrat taka spirala navzdol, se negativni procesi samo še pospešijo. Slovenija bi lahko s pametno ekonomsko, migracijskob in druzinsko politiko preprečila hrvaški scenarij. Z neumno pa pač pustila, da se sedanji trend nadaljuje.

[1011Arist]
> [picikato]
> Katastrofa !
>
> število upokojencev pa narašča, če koga zanima.

To ne drži. Število upokojencev se je letos začelo zmanjševati.
Devetmesečno drseče povprečje je 615.474, septembrska vrednost pa je pod devetmesečnim povprečjem 615.022.

Na tem forumu se nekateri tako z lahkoto znebite napačnih podatkov in res ne vem ali je to le vaša malomarnost, da niste informirani ali pa želite nabijati neko svojo NE"resnico".

Vir:
www.zpiz.si/cms/?id=2&inf=1004
stran 3, prva tabela.

Malomarna resnica pa je v drugi tabeli in jo bo zanimivo nabijati konec leta.

Hmm. Razumem željo po optimizmu. Je neka osnova, ki nam omogoča da funkcioniramo.

Pa vseeno, sedaj nekomu reči da laže ali zavaja ali kaj tretjega ker se je pri številki 600.000+ upokojencih njihovo število zmanjšalo za nekaj sto med letom je kar malo huda. To je vse znotraj normalnih statističnih odklonov. Podatki kažejo da se število iz leta v leto povečuje, to se vidi tudi iz tabele. In konec leta 2017 jih bo več kot leta 2016. Če se je rast zaustavila na letni ravni se bo dejansko videlo šele leta 2018. Je pa res da so sedanji podatki opogumljajoči. In res upam, da se bo v letu 2018 njihovo število znižalo. In da se bo trend nadaljeval tudi v prihodnjih letih. Upam, da tukaj ne gre za kakšen začasni zastoj rasti.

To je TO!

Ko ne veš, ali bi se smejal ali jokal!? :)

Bi-polarna motna. :))

Vse tole je lepo, res in prav. :)

Znaš poiskati neke podatke. Za to bi dobil že na kakšni boljši srednji šoli prav dobro ali morda celo odlično oceno. :)

Vprašanje je, ali jih znaš tudi interpretirati!??

Zdaj pa na osnovi tehle podatkov sestavi dialog, ki bi potekal npr. v oddaji Odmevi na nacionalni RTV greznici med glavnim sindikalistom Štruklom in poljubnim voditeljem/ico odmevov.

*Tudi tukaj gre za neke vrste povsem sistemski problem: Podatke znajo poiskati, kako bi jih pa intrepretirali oziroma spravili v dialog med dvema/mi osebami!??

Spoštovana sopranos in MarjanMaček,
z zanimanjem sem prebral vajine misli na tem forumu. Ker materije ne poznam dovolj, si ne dovolim razsodbe o tem, kdo je bližje resnici. Moti me pa, da se iz neke normalne diskusije takoj
razvije prepir, povezan z osebnim žaljenjem drugomislečega. Je to - ob naši priznani slovenski kulturi - res potrebno?
Obema lep pozdrav.

Zdaj,pa j tudi meni že prekipelo.
Naj se pobere ta komunistična drhal.
Dost je.

Pa se jih manjka, ker si delajo pajkovo mrezo in si nabijajo roke pogoje do iznemoglosti. Zato je en lahko svetnik, podzupan in se birokrat. Mojstri odrivanja dela.

Hvala za opozorilo, bom poskušal upoštevati. :)

Prasice politične. Upokojencem pa 2,2 % v prihodnjem letu v zadnjih 7 letih, ko nam je standard padel za 20 % pa dvig za eno kepico sladoleda. Kdor bo od upokojencev volil smc ali desus je norec ali pa bedak. To zalego požrešno in pokvarjeno pa pošpricati z glifosanom, ki ga delajo v Rušah. Če mislijo, da jih bodo državni uslužbenci rešili na volitvah se motijo. Vsaka družina ima kakšnega upokojenca. Pa ravno ta generacija je zgradila s samoprispevki vso infrastrukturo zdravstva, šolstva, telefonije, komunale in ne vem kaj še. Sedaj pa je 90 % upokojencev na poti v revščino.

[GV-0633]
Prasice politične. Upokojencem pa 2,2 % v prihodnjem letu v zadnjih 7 letih, ko nam je standard padel za 20 % pa dvig za eno kepico sladoleda. Kdor bo od upokojencev volil smc ali desus je norec ali pa bedak. To zalego požrešno in pokvarjeno pa pošpricati z glifosanom, ki ga delajo v Rušah. Če mislijo, da jih bodo državni uslužbenci rešili na volitvah se motijo. Vsaka družina ima kakšnega upokojenca. Pa ravno ta generacija je zgradila s samoprispevki vso infrastrukturo zdravstva, šolstva, telefonije, komunale in ne vem kaj še. Sedaj pa je 90 % upokojencev na poti v revščino.

Mene pa to ne preseneča. Če ni reform. Če ni zavedanja, da za boljši standard rabimo več kapitala. Tudi tujega. Potem je treba zadevo "rešiti" drugače. In leve vlade jo "rešujejo". Tako da upokojenci dobijo vedno manj. Edino tako se matematika vsaj za silo izide.

Šok osamosvojitve in prehoda na nov sistem se je reševal tako, da smo upokojili cca. 150.000 40. in 50. letnikov. Nismo reševali problema spolov, ko ženske živijo dlje od moških, a se prej upokojujejo. Nismo se ukvarjali s tem, da bi več starejših delalo in se kasneje upokojevalo. Raje smo se pufali in nabijali davke. Problema demografije tudi nismo naslovili. Nimamo nobene družinske in imigracijske strategije.

In posledica tega je, da bogati prenašajo oz. bolje rečeno puščajo premoženje v tujini. Mladi Slovenci pa se spet na veliko izseljujejo.

[FrRoSt]
Vse tole je lepo, res in prav. :)

Znaš poiskati neke podatke. Za to bi dobil že na kakšni boljši srednji šoli prav dobro ali morda celo odlično oceno. :)

Vprašanje je, ali jih znaš tudi interpretirati!??

Zdaj pa na osnovi tehle podatkov sestavi dialog, ki bi potekal npr. v oddaji Odmevi na nacionalni RTV greznici med glavnim sindikalistom Štruklom in poljubnim voditeljem/ico odmevov.

*Tudi tukaj gre za neke vrste povsem sistemski problem: Podatke znajo poiskati, kako bi jih pa intrepretirali oziroma spravili v dialog med dvema/mi osebami!??

FrRost, hvala za pohvalo, toda interpoeretirati podatke za en dialog pa se mi res ne da. Imam v službi precej bolj rsnih problemov, in tudi najmljaši nisem več. V bistvu se oglasim samo ko vidim, da nekdo resno serje po internetu in potrebuje malo resničnega poduka. In opažam, da je na Finacah tega cajtengu neprmetno veliko. Vkjljučno onih debat ali je upokojencev več ali manj. Zanimivo dejstvo je, da jnjih število zadnja leta upada. kaj hočemo, ker delam že 43. leto včasih pogledam tudi zanimivosti na ZPIZU, kjer tako naključno po kakšnem letu sploh zvem, da imam pravico do 1/5 pokojnine.....

Skupno, povprečno število upokojencev, ki prejemajo pokojnino (vir: www.zpiz.si/cms/?id=...&inf=1004)
2007 518.805
2008 527.933
2009 538.455
2010 552.561
2011 569.951
2012 585.408
2013 602.311
2014 608.885
2015 612.018
2016 613.683
2017 september 615.022

Podatki ne vključujejo tistih, ki še delajo in prejemajo 20% pokojnine.

In dotični matematični geniji na tem forumu (nisem mislil tebe) pišejo kako število upokojencev v Sloveniji upada. In kako ostali, ki navajamo dejstva, trende itd. nimamo pojma, in kako smetimo po tem forumu.

v moji druzbi vsi tulijo, da je JU prevelik, hkrati pa ima glavnina vsaj enega posredno/neposredno zaposlenega prav v tem razvpitem sektroju. Prav smesno je, kako si ne uspemo postaviti ogledala. JU se bo zmanjsal takrat, ko bodo se bodo v njem nehali mnoziti nasi zelo "nacelni" znanci. Pobozna zelja sicer je (odpustiti vse razen nasih), realne volje pa ni. Dejstvo na drugi strani je, da kapitalisticni lastniki ne uspemo vzpostaviti udobnejsega okolja za migracijo javnosektorasev. Torej smo posredno krivi tudi sami.

[sopranos]
> [GV-0633]
> Prasice politične. Upokojencem pa 2,2 % v prihodnjem letu v zadnjih 7 letih, ko nam je standard padel za 20 % pa dvig za eno kepico sladoleda. Kdor bo od upokojencev volil smc ali desus je norec ali pa bedak. To zalego požrešno in pokvarjeno pa pošpricati z glifosanom, ki ga delajo v Rušah. Če mislijo, da jih bodo državni uslužbenci rešili na volitvah se motijo. Vsaka družina ima kakšnega upokojenca. Pa ravno ta generacija je zgradila s samoprispevki vso infrastrukturo zdravstva, šolstva, telefonije, komunale in ne vem kaj še. Sedaj pa je 90 % upokojencev na poti v revščino.

Mene pa to ne preseneča. Če ni reform. Če ni zavedanja, da za boljši standard rabimo več kapitala. Tudi tujega. Potem je treba zadevo "rešiti" drugače. In leve vlade jo "rešujejo". Tako da upokojenci dobijo vedno manj. Edino tako se matematika vsaj za silo izide.

Šok osamosvojitve in prehoda na nov sistem se je reševal tako, da smo upokojili cca. 150.000 40. in 50. letnikov. Nismo reševali problema spolov, ko ženske živijo dlje od moških, a se prej upokojujejo. Nismo se ukvarjali s tem, da bi več starejših delalo in se kasneje upokojevalo. Raje smo se pufali in nabijali davke. Problema demografije tudi nismo naslovili. Nimamo nobene družinske in imigracijske strategije.

In posledica tega je, da bogati prenašajo oz. bolje rečeno puščajo premoženje v tujini. Mladi Slovenci pa se spet na veliko izseljujejo.

Nemčija ima sprejet ustavni zakon, ki vlado do leta 2050 zavezuje k izplačilu nadomestila za mobilnost v višini med 1.100 in 1.930 evrov vsakemu upokojencu, ki se odloči za namestitev v domu starejših z urejenim zdravstvom. Povprečna pokojnina v Nemčiji znaša 2.470 evrov mesečno. V izgradnji domov za oskrbo, so lani zabeležili rekordne naložbe v ta segment, ki so presegle več milijard evrov. Donosnost teh naložb v domove za oskrbo starejših je pri 5,75 odstotka letno.

Število upokojencev se bo pri nas zmanjšalo s slabim zdravstvom in predolgimi čakalnimi dobami. Dvig pokojnin bo zadostoval za aspirin in domače čajčke na tržnici. Mogoče pa hoče ZPIZ to povedati v svoji dvoumni statistiki.