In kdo naj pokrije izgubo? Banke? Davkoplacevalci, ki s temi bankami in krediti nic nimajo? Banka Slovenije? Ministrstvo za finance? Marsovci?

Se strinjam, samo obvestiti je treba evropskega pravobranilca, da je v takih primerih v Sloveniji kriv Janša. Zakaj ne bi bil kriv še za celotno EU. Evo, možnost novega internacionalnega poka pred volitvami!

Po ogledu oddaje v primetimu na RTVSLO1, kjer sta nastopila predsednik Franka in sopisec predlaganega novega zakona, gre res samo za internacionalno politicno igrico. Predsednik ne ve, koliko ljudi zastopa, domneva, da nekaj tisoc. Halo? Koga potem zastopas. In predlagatelj zakona pravi, da je prav, da vpliva na volitve, ker se bo pokazalo, kdo je za solidarno druzbo. Halo? Iz razdrtega korita lacna vrana sito pita. Ce bo breme padlo na davkoplacevalce, je to solidarnost? Solidarnost je prostovoljna ali pa je ni.

Ah, včasih je veljalo, da si z sprejetjem osebne izkaznice potrdil, da imaš opravilno in poslovno sposobnost. Če teh sposobnosti nimaš, se ti določi skrbnik.
Če manj kot 10 let po izkušnji z lastno valuto SIT v razmerju do EURa nisi vedel za tečajna nihanja...potem te lahko samo občudujem, da še imašp kje spati.
Takrat bi tudi jaz vzel CHF, saj je bila razumna špekulacija - razlika v obrestni meri bo pokrila tečajne razlike. Obstajal je inštrument, mislim da ga je imela Hypo banka, da si lahko tokom pogodbe enkrat konvertiral posojilo nazaj v EUR. Če povpraševalci posojil niso vedeli, da lahko vprašajo več ponudnikov/bank, potem jim res ni več pomoči.
Ampak ni problem v finančno nepismenih ljudeh z veljavno osebno izkaznico. Problem je v dohtarjih bullshitanja in neobstoj kontrolnih mehanizmov. En tak "bullshit detektor". Da se sploh o tem pogovarjamo... erozija sistema, negativna spirala spoštovanja pravil, vse je "it depends", vse lahko relativiziraš in spremeniš...

Zakonu o sanaciji bank se je pridruzil zakon o snaciji osebnih financ nasih neodgovornih/opravilno nesposobnih.

[FIN-454644]
In kdo naj pokrije izgubo? Banke? Davkoplacevalci, ki s temi bankami in krediti nic nimajo? Banka Slovenije? Ministrstvo za finance? Marsovci?

Kakšne izgube neki bi pa banke imele? Od kod bi pa te izgube naj nastale? Banke nimajo v primeru pretvorbe kreditov iz CHF v EUR-e nobene izgube, saj so bile vse transakcije izvršene v EUR-ih, posojilojemalci niti niso prosili, naj jim odobravajo posojila v CHF, pač pa so jih k temu navedle banke same. Edina posledica za banke bi bil manjši zaslužek, kot če ostane tako kot je.

Itak. Zasluzkarji in spekulanti so sklenili veljavne pogodbe. In kaj to mene in tebe briga? Zmenijo naj se, samo brez nasega denarja. In brez pocukranih limonad o solidarnosti. Ce so trije vaski svetniki, ki so spisali zakon solidarni, naj sezejo v svoj varzet, pa da vidimo, kdo je za solidarnost in kdo ni. Hkrati pa preganjajo ljudi, ki so svoj denar pred to bando skrili na varno v tujino. Ni varnega mesta v vesolju pred temi barabami, ki kot ""strokovno "" mnenje napisejo za gnar karkoli. Karkoli.

[pelle]
Ah, včasih je veljalo, da si z sprejetjem osebne izkaznice potrdil, da imaš opravilno in poslovno sposobnost. Če teh sposobnosti nimaš, se ti določi skrbnik.
Če manj kot 10 let po izkušnji z lastno valuto SIT v razmerju do EURa nisi vedel za tečajna nihanja...potem te lahko samo občudujem, da še imašp kje spati.
Takrat bi tudi jaz vzel CHF, saj je bila razumna špekulacija - razlika v obrestni meri bo pokrila tečajne razlike. Obstajal je inštrument, mislim da ga je imela Hypo banka, da si lahko tokom pogodbe enkrat konvertiral posojilo nazaj v EUR. Če povpraševalci posojil niso vedeli, da lahko vprašajo več ponudnikov/bank, potem jim res ni več pomoči.
Ampak ni problem v finančno nepismenih ljudeh z veljavno osebno izkaznico. Problem je v dohtarjih bullshitanja in neobstoj kontrolnih mehanizmov. En tak "bullshit detektor". Da se sploh o tem pogovarjamo... erozija sistema, negativna spirala spoštovanja pravil, vse je "it depends", vse lahko relativiziraš in spremeniš...

Daj nehaj s takimi! Ti od navadnega posojilojemalca zahtevaš, da je finančno pismen, da mu je jasno vse, kaj se lahko zgodi na finančnih trgih, da zna izračunati anuiteto in da ve za vse pasti, ki mu jih nastavijo v tej zadevi tisočktrat bolj zverzirani bančniki kot je on. Le kako prosim? Izvirni greh je v tem, da je zakonodajalec sploh dovolil obstoj kreditnih pogodb za stanovanjsk kredite v valuti, ki ni EURO. Le zakaj te banke, ki poslujejo tako na Vzhodu kot na Zahodu, tega problema recimo v Avstriji ali Nemčiji niso imele? A veš zakej ne? Zato, ker tam takšnih produktov niso ponujale, ker jih niso smele. V vukojebinah brez pravne države je pa vse dovoljno, samo da je dobiček.

Tudi tuje banke pri nas morajo upostevati naso zakonodajo in nasega regulatorja. Kaj je delal regulator, ce to ni bilo OK. In to: koliko let?

[FIN-454644]
Itak. Zasluzkarji in spekulanti so sklenili veljavne pogodbe. In kaj to mene in tebe briga? Zmenijo naj se, samo brez nasega denarja. In brez pocukranih limonad o solidarnosti. Ce so trije vaski svetniki, ki so spisali zakon solidarni, naj sezejo v svoj varzet, pa da vidimo, kdo je za solidarnost in kdo ni. Hkrati pa preganjajo ljudi, ki so svoj denar pred to bando skrili na varno v tujino. Ni varnega mesta v vesolju pred temi barabami, ki kot ""strokovno "" mnenje napisejo za gnar karkoli. Karkoli.

Ti "zaslužkarji in špekulanti" po tvoje, so ljudje, ki so reševali svoj stanovanjski problem s kreditom in so ponujen produkt vzeli, ker jim je bil predstavljen kot ugoden za njih. A ti mislš, da bi kdo podpisal to kreditno pogodbo, če bi se mu vsaj sanjalo, kako bo njegova anuitta na koncu narastla? Verjemi da ne bi.

Bivši Ustavni sodniki, ki so spisali zakon, ne predvidevajo, da bi razlko pokrila država, pač pa da banke dobijo kredit vrnjen točno v enaki višini, kot če bi ga že v začetku dale ne v CHF, pač pa v EUR-ih. Tudi pri znesku obresti banke ne bodo na slabšem, seveda pa bodo ostale brez špekulativnega dobička zaradi spremembe tečaja CHF napram EUR-a.

Obstaja pa seveda nevarnost, če zakon v Parlamntu ne bo sprejet, da bodo tožniki dobili povrnjen znesek od države, če tožba pride na ESPČ. Tam namreč ni tožena stranka več banka pač pa država Slovenija. Zato je tvoje nasprotovanje Zakonu seveda v škodo davkoplačevalcem.

Ves kaj: igrava sah, jaz ti dam eno potezo fore in bele figure. Pa zacnes izgubljati, podres figure in reces: se ne grem vec. Nisem vedel, nisi boljsi od mene, da ves. Pa pride tvoja mami mimo, pa rece: moj ubogi ubogi, kako grdo delajo s tabo. Ta partija ne velja. Moj sincek vedno dobi, tudi ko izgubi. Najboljsi je. Ti ti kakfuj, ki jezis mojega sincka. In mi vsi naj ploskamo.

[FIN-454644]
Ves kaj: igrava sah, jaz ti dam eno potezo fore in bele figure. Pa zacnes izgubljati, podres figure in reces: se ne grem vec. Nisem vedel, nisi boljsi od mene, da ves. Pa pride tvoja mami mimo, pa rece: moj ubogi ubogi, kako grdo delajo s tabo. Ta partija ne velja. Moj sincek vedno dobi, tudi ko izgubi. Najboljsi je. Ti ti kakfuj, ki jezis mojega sincka. In mi vsi naj ploskamo.

Ni najboljša primerjava. Le zakaj po tvoje so pa tako na Poljskem, kot na Češkem se mi zdi, pa tudi na Hrvaškem sprejeli vsebinsko popolnoma enak zakon za zaščito stanovajskih kreditojemalcev v CHF kot je predlagan za sprejem v Parlametu v Sloveniji, če so banke pri kreditiranju ravnale legitimno? Očitno niso ravnale najbolj korektno.

[vrac]
> [pelle]
> Ah, včasih je veljalo, da si z sprejetjem osebne izkaznice potrdil, da imaš opravilno in poslovno sposobnost. Če teh sposobnosti nimaš, se ti določi skrbnik.
> Če manj kot 10 let po izkušnji z lastno valuto SIT v razmerju do EURa nisi vedel za tečajna nihanja...potem te lahko samo občudujem, da še imašp kje spati.
> Takrat bi tudi jaz vzel CHF, saj je bila razumna špekulacija - razlika v obrestni meri bo pokrila tečajne razlike. Obstajal je inštrument, mislim da ga je imela Hypo banka, da si lahko tokom pogodbe enkrat konvertiral posojilo nazaj v EUR. Če povpraševalci posojil niso vedeli, da lahko vprašajo več ponudnikov/bank, potem jim res ni več pomoči.
> Ampak ni problem v finančno nepismenih ljudeh z veljavno osebno izkaznico. Problem je v dohtarjih bullshitanja in neobstoj kontrolnih mehanizmov. En tak "bullshit detektor". Da se sploh o tem pogovarjamo... erozija sistema, negativna spirala spoštovanja pravil, vse je "it depends", vse lahko relativiziraš in spremeniš...

Daj nehaj s takimi! Ti od navadnega posojilojemalca zahtevaš, da je finančno pismen,

Wow, kak visok prag, a ne?

[vrac]
Bivši Ustavni sodniki, ki so spisali zakon, ne predvidevajo, da bi razlko pokrila država, pač pa da banke dobijo kredit vrnjen točno v enaki višini, kot če bi ga že v začetku dale ne v CHF, pač pa v EUR-ih. Tudi pri znesku obresti banke ne bodo na slabšem, seveda pa bodo ostale brez špekulativnega dobička zaradi spremembe tečaja CHF napram EUR-a.

Kaksni spekulativni dobicki? A nismo ze miljonkrat omenili da spekulativnih dobickov tu ni, ker banke so ali a) sposojale svicarje direktno ali b) se zavarovale z izvedenimi instrumenti za tecajno razliko.

Kako bos banki, ki je v tujini najela franke, in dala kredit v frankih, nalozil da ga sedaj "da v evrih"? Ce je pa ona najela franke in plasirala franke?

In ce je drago placala instrument valutnega zavarovanja (ce ni direktno si izposodila frankov), kdo ji bo to vrnil?

Drustvo frank si je IZMISLILO laz, da banke s tem ustvarjajo dobicke. To je laz, preprosto zato, ker ce bi se frank obrnil v drugo smer, bi ustvarjale izgube taksne velikosti, da jim tega na tak nacin noben oddelek za rizike ne bi dovolil.

Razumes? Banke sluzijo na proviziji, torej na pribitku na obrestno mero.

Pri nabijanju o sluzenju na tecajni razliki pa gre za laz drustva Frank.

[rename]
> [vrac]
> > [FIN-454644]
> > In kdo naj pokrije izgubo? Banke? Davkoplacevalci, ki s temi bankami in krediti nic nimajo? Banka Slovenije? Ministrstvo za finance? Marsovci?
>
> Kakšne izgube neki bi pa banke imele? Od kod bi pa te izgube naj nastale? Banke nimajo v primeru pretvorbe kreditov iz CHF v EUR-e nobene izgube, saj so bile vse transakcije izvršene v EUR-ih, posojilojemalci niti niso prosili, naj jim odobravajo posojila v CHF, pač pa so jih k temu navedle banke same. Edina posledica za banke bi bil manjši zaslužek, kot če ostane tako kot je.

Če že govoriš o zaslužkih - zakaj pa so banke ponujale švicarske kredite z nižjimi obrestmi in posledično zaslužile manj?

No, ne se ti. Daj bit precizen. Banka sluzi na PRIBITKU OM med tisto, po kateri si denar sposodi ona, in tisti OM, ki jo plasira naprej. Komot so lahko banke imele vecje pribitke na OM v svicarjih, jasno.

[vrac]
> [FIN-454644]
> Ves kaj: igrava sah, jaz ti dam eno potezo fore in bele figure. Pa zacnes izgubljati, podres figure in reces: se ne grem vec. Nisem vedel, nisi boljsi od mene, da ves. Pa pride tvoja mami mimo, pa rece: moj ubogi ubogi, kako grdo delajo s tabo. Ta partija ne velja. Moj sincek vedno dobi, tudi ko izgubi. Najboljsi je. Ti ti kakfuj, ki jezis mojega sincka. In mi vsi naj ploskamo.

Ni najboljša primerjava. Le zakaj po tvoje so pa tako na Poljskem, kot na Češkem se mi zdi, pa tudi na Hrvaškem sprejeli vsebinsko popolnoma enak zakon za zaščito stanovajskih kreditojemalcev v CHF kot je predlagan za sprejem v Parlametu v Sloveniji, če so banke pri kreditiranju ravnale legitimno? Očitno niso ravnale najbolj korektno.

V državah, kjer so sprejeli neke sistemske ukrepe, sojih sprejeli, ker je šlo za sistemski problem. Recimo, da ima 30 odstotkov ljudi problem. Pri nas ne gre za sistemski problem. Ta hip je odprtih manj kot 11 tisoč kreditov, povrečni kreit je 48 k, v agregatu je to manj kot 5 odstotkov posojil gospodinjstvom. Potrebe po sistemskem pristopu ni.

[vrac]
> [FIN-454644]
> Itak. Zasluzkarji in spekulanti so sklenili veljavne pogodbe. In kaj to mene in tebe briga? Zmenijo naj se, samo brez nasega denarja. In brez pocukranih limonad o solidarnosti. Ce so trije vaski svetniki, ki so spisali zakon solidarni, naj sezejo v svoj varzet, pa da vidimo, kdo je za solidarnost in kdo ni. Hkrati pa preganjajo ljudi, ki so svoj denar pred to bando skrili na varno v tujino. Ni varnega mesta v vesolju pred temi barabami, ki kot ""strokovno "" mnenje napisejo za gnar karkoli. Karkoli.

Ti "zaslužkarji in špekulanti" po tvoje, so ljudje, ki so reševali svoj stanovanjski problem s kreditom in so ponujen produkt vzeli, ker jim je bil predstavljen kot ugoden za njih. A ti mislš, da bi kdo podpisal to kreditno pogodbo, če bi se mu vsaj sanjalo, kako bo njegova anuitta na koncu narastla? Verjemi da ne bi.

Bivši Ustavni sodniki, ki so spisali zakon, ne predvidevajo, da bi razlko pokrila država, pač pa da banke dobijo kredit vrnjen točno v enaki višini, kot če bi ga že v začetku dale ne v CHF, pač pa v EUR-ih. Tudi pri znesku obresti banke ne bodo na slabšem, seveda pa bodo ostale brez špekulativnega dobička zaradi spremembe tečaja CHF napram EUR-a.

Obstaja pa seveda nevarnost, če zakon v Parlamntu ne bo sprejet, da bodo tožniki dobili povrnjen znesek od države, če tožba pride na ESPČ. Tam namreč ni tožena stranka več banka pač pa država Slovenija. Zato je tvoje nasprotovanje Zakonu seveda v škodo davkoplačevalcem.

... OK, da ne bom še enkrat pisal, si tole forum.finance.si/?m=...344&single preberi in ne piši enakih gluposti, kot sta jih napisala finančno polpismena ustavna pravnika ... aja, pa preberi naslov članka, pod katerim pišeš ...

[janeztomazic]
> [vrac]
> > [FIN-454644]
> > Ves kaj: igrava sah, jaz ti dam eno potezo fore in bele figure. Pa zacnes izgubljati, podres figure in reces: se ne grem vec. Nisem vedel, nisi boljsi od mene, da ves. Pa pride tvoja mami mimo, pa rece: moj ubogi ubogi, kako grdo delajo s tabo. Ta partija ne velja. Moj sincek vedno dobi, tudi ko izgubi. Najboljsi je. Ti ti kakfuj, ki jezis mojega sincka. In mi vsi naj ploskamo.
>
> Ni najboljša primerjava. Le zakaj po tvoje so pa tako na Poljskem, kot na Češkem se mi zdi, pa tudi na Hrvaškem sprejeli vsebinsko popolnoma enak zakon za zaščito stanovajskih kreditojemalcev v CHF kot je predlagan za sprejem v Parlametu v Sloveniji, če so banke pri kreditiranju ravnale legitimno? Očitno niso ravnale najbolj korektno.

V državah, kjer so sprejeli neke sistemske ukrepe, sojih sprejeli, ker je šlo za sistemski problem. Recimo, da ima 30 odstotkov ljudi problem. Pri nas ne gre za sistemski problem. Ta hip je odprtih manj kot 11 tisoč kreditov, povrečni kreit je 48 k, v agregatu je to manj kot 5 odstotkov posojil gospodinjstvom. Potrebe po sistemskem pristopu ni.

Pravo ne loči med sistemskimi in nesistemskimi krivicami. Pravo se uporablja tudi pri indivdualnih primerih, gre za 1 primer ali stotisoč primerov. Očitno gre tudi pri tej zadevi kreditiranja v CHF za sistemski problem, saj gre ne nazadnje vseeno za ogromno število oškodovanih in če se materija ne reši z zakonom, bodo čez določeno obdobje banke recimo spet pristopile do kreditiranja na enak ali sličen način kot so v tem primeru. One so ponujale ta produkt v Sloveniji, ker so ga lahko; v Nemčiji, Avstriji in Italiji ga niso, ker ga niso smele. To pa ravno zaradi tega, ker je tam sistemska ureditev boljša kot je bila ta doslej v Sloveniji.

[bc123a]
> [vrac]
> Bivši Ustavni sodniki, ki so spisali zakon, ne predvidevajo, da bi razlko pokrila država, pač pa da banke dobijo kredit vrnjen točno v enaki višini, kot če bi ga že v začetku dale ne v CHF, pač pa v EUR-ih. Tudi pri znesku obresti banke ne bodo na slabšem, seveda pa bodo ostale brez špekulativnega dobička zaradi spremembe tečaja CHF napram EUR-a.

Kaksni spekulativni dobicki? A nismo ze miljonkrat omenili da spekulativnih dobickov tu ni, ker banke so ali a) sposojale svicarje direktno ali b) se zavarovale z izvedenimi instrumenti za tecajno razliko.

Kako bos banki, ki je v tujini najela franke, in dala kredit v frankih, nalozil da ga sedaj "da v evrih"? Ce je pa ona najela franke in plasirala franke?

In ce je drago placala instrument valutnega zavarovanja (ce ni direktno si izposodila frankov), kdo ji bo to vrnil?

Drustvo frank si je IZMISLILO laz, da banke s tem ustvarjajo dobicke. To je laz, preprosto zato, ker ce bi se frank obrnil v drugo smer, bi ustvarjale izgube taksne velikosti, da jim tega na tak nacin noben oddelek za rizike ne bi dovolil.

Razumes? Banke sluzijo na proviziji, torej na pribitku na obrestno mero.

Pri nabijanju o sluzenju na tecajni razliki pa gre za laz drustva Frank.

Ne biti smešen, o kašnih frankih v fizični obliki ti pišeš? Franki so v teh transakcijah predstavljali obračunsko kategorijo, ne pa da so bile transakcije zvedene v tej valuti. Najprej, posojilodajalci so potrebovali EUR-e in ne CHF-je, drugič, banka je plačevala predložene račune v EUR-ih in ne v CHR-jih in tretjič posojilojemalci so plačevali anuitete v EUR-ih kot ekvivalentu preračunane vrednosti iz SFR. In nenazadnje, banke sploh niso zavarovale teh kreditov z izvedenimi finančnimi instrumenti, ker to niti ni bilo potrebno, pričakovala se je močna rast SFR-ja, niti jim zavarovanja ni dovoljevala nizka obrestna marža, ki je bila nižja kot pri EUR-ih.

[rename]
Ponavljam vprašanje: lahko navedeš vir, da v Nemčiji ni dovoljeno sklepati kreditnih pogodb v drugih valutah?

V Nemčiji ne greš v banko po posojilo v EUR-ih, ven pa prideš s sklenjeno pogodbo v SFR. V glavnem, v Nemčiji tovrstnega problema nimajo, ker banke te možnosti pri stanovanjskem kreditiranju niso ponujale. Če bi jo, bi tam bil problem še mnogo hujši kot je sedaj v Sloveniji ali na Hrvaškem ali na Poljskem. Najbrž nemški kreditojemalci niso čisto nič bolj pametni kot so naši ali na Hvaškem in bi tudi oni zagrabili za vabo, če bi jo lahko.

Bivši Ustavni sodniki, ki so spisali zakon, ne predvidevajo, da bi razlko pokrila država, pač pa da banke dobijo kredit vrnjen točno v enaki višini, kot če bi ga že v začetku dale ne v CHF, pač pa v EUR-ih. Tudi pri znesku obresti banke ne bodo na slabšem, seveda pa bodo ostale brez špekulativnega dobička zaradi spremembe tečaja CHF napram EUR-a.

Obstaja pa seveda nevarnost, če zakon v Parlamntu ne bo sprejet, da bodo tožniki dobili povrnjen znesek od države, če tožba pride na ESPČ. Tam namreč ni tožena stranka več banka pač pa država Slovenija. Zato je tvoje nasprotovanje Zakonu seveda v škodo davkoplačevalcem.

Banke (podjetja naploh) ne plačujejo kazni/davkov/povračil in podobno - na koncu jih vedno plačujejo ljudje: zaposleni (zaradi nižjih plač), nezaposledni (ker si jih podjeja ne morejo več privoščiti zaposliti) in lastniki (v obliki nižjie dividende).

V našem primeru "špekulativni dobiček" državnih bank gre v državno blagajno (večina jih je v državni lasti).
To se bo pokazalo ali preko izplačanega manjšega) dobička v državno blagajno ali preko nižje prodajne cene.
ergo - špekulacijo članov društva FRANK bomo v vsakem primeru plačali država in preko nje vsi državljani (višji davki/nižje olajšave).

Tudi ti boš prispeval svoj delež.

[vrac]
Ne biti smešen, o kašnih frankih v fizični obliki ti pišeš? Franki so v teh transakcijah predstavljali obračunsko kategorijo, ne pa da so bile transakcije zvedene v tej valuti.

Seveda so (vsaj v nekaterih primerih bile). In so morali sami kreditojemalci prodati franke, da so lahko dobili evre, ki so jih rabili.

[vrac]
> [janeztomazic]
> > [vrac]
> > > [FIN-454644]
> > > Ves kaj: igrava sah, jaz ti dam eno potezo fore in bele figure. Pa zacnes izgubljati, podres figure in reces: se ne grem vec. Nisem vedel, nisi boljsi od mene, da ves. Pa pride tvoja mami mimo, pa rece: moj ubogi ubogi, kako grdo delajo s tabo. Ta partija ne velja. Moj sincek vedno dobi, tudi ko izgubi. Najboljsi je. Ti ti kakfuj, ki jezis mojega sincka. In mi vsi naj ploskamo.
> >
> > Ni najboljša primerjava. Le zakaj po tvoje so pa tako na Poljskem, kot na Češkem se mi zdi, pa tudi na Hrvaškem sprejeli vsebinsko popolnoma enak zakon za zaščito stanovajskih kreditojemalcev v CHF kot je predlagan za sprejem v Parlametu v Sloveniji, če so banke pri kreditiranju ravnale legitimno? Očitno niso ravnale najbolj korektno.
>
> V državah, kjer so sprejeli neke sistemske ukrepe, sojih sprejeli, ker je šlo za sistemski problem. Recimo, da ima 30 odstotkov ljudi problem. Pri nas ne gre za sistemski problem. Ta hip je odprtih manj kot 11 tisoč kreditov, povrečni kreit je 48 k, v agregatu je to manj kot 5 odstotkov posojil gospodinjstvom. Potrebe po sistemskem pristopu ni.

Pravo ne loči med sistemskimi in nesistemskimi krivicami. Pravo se uporablja tudi pri indivdualnih primerih, gre za 1 primer ali stotisoč primerov. Očitno gre tudi pri tej zadevi kreditiranja v CHF za sistemski problem, saj gre ne nazadnje vseeno za ogromno število oškodovanih in če se materija ne reši z zakonom, bodo čez določeno obdobje banke recimo spet pristopile do kreditiranja na enak ali sličen način kot so v tem primeru. One so ponujale ta produkt v Sloveniji, ker so ga lahko; v Nemčiji, Avstriji in Italiji ga niso, ker ga niso smele. To pa ravno zaradi tega, ker je tam sistemska ureditev boljša kot je bila ta doslej v Sloveniji.

Hvala ker me šolaš ampak 60 k Avstrijcev ima glavobol zaradi kreditov v CHF. Zelo rade so ponujale ta produkt tudi doma. Banke pa oblikovale rezervacije.

diepresse.com/home/w...rosse-Loch

Če so pogodbe nične potem ljudje nimajo problema in sistemski pristop ni potreben.

Ampak kako bodo banki vrnile recimo 3/4 kredita če nimajo za kruh?

[rename]
Ne govorim o tem, kakšne "pakete" kreditiranja imajo v Nemčiji.
Sprašujem te za vir tvoje trditve, da v Nemčiji ni dovoljeno kreditiranje v tujih valutah.

Glej ko že tako vztrajaš, pa daj ti svoj vir za trditev, da so stanovanjske kredite v Nemčiji, Avstriji in Italiji banke, ki imajo filiale tako na Vzhodu kot na Zahodu zares ponujale, pa bom napisal opravičilo, da sem navajal napačne informacije.

[vrac]
> [rename]
> Ne govorim o tem, kakšne "pakete" kreditiranja imajo v Nemčiji.
> Sprašujem te za vir tvoje trditve, da v Nemčiji ni dovoljeno kreditiranje v tujih valutah.

Glej ko že tako vztrajaš, pa daj ti svoj vir za trditev, da so stanovanjske kredite v Nemčiji, Avstriji in Italiji banke, ki imajo filiale tako na Vzhodu kot na Zahodu zares ponujale, pa bom napisal opravičilo, da sem navajal napačne informacije.

Tule je poročilo SNB o CHF kreditih bank z domicilom v EU

Swiss Franc Lending in Europe
Martin Brown, Marcel Peter, and Simon Wehrmüller
*
Swiss National Bank
February 2009
This paper documents and characterises Swiss franc lending by banks domiciled in Europe (excl. Switzerland) to their non-bank clients. The role of the Swiss financial sector in refinancing this lending is also examined. Our estimates suggest that at
the end of 2007, CHF 238 billion in Swiss franc denominated loans were outstanding in the euro area, and another CHF 122 billion in other European countries. We find that the type of borrower taking Swiss franc loans differs strongly across countries. While in Austria, Poland and Hungary almost all Swiss franc loans are extended as mortgages to
domestic households, a substantial share of Swiss franc lending in Germany and Luxembourg is to non-resident enterprises. While the Swiss financial sector appears to be substantially involved in refinancing Swiss franc lending within the euro area, this is not the case outside the euro area.

bit.ly/2w20c7n

3 minute googla in evo ga kredit v nemciji, ki ni v evrih www.volksbank-wachtb...redit.html (samo prvi zadetek, komur je do vec, pa naj googla fremdwahrungskredit, je robe se)