Dajte malo pobarati zvezdniške novinarje, ki sedaj pišejo za siol.net, kako oni lepo goljufajo s temi zadevami. Naj napišejo nekaj člankov proti visokim obdavčitvam. Ne pa da sami mutijo, nas pa jebejo.

To v praksi pomeni, da je delojemalec, ki dejansko redno dela, a ni v rednem delovnem razmerju, odvisen od delojemalca, in prav zato bi ga ta moral redno zaposliti.

delodajalca

[]
> To v praksi pomeni, da je delojemalec, ki dejansko redno dela, a ni v rednem delovnem razmerju, odvisen od delojemalca, in prav zato bi ga ta moral redno zaposliti.


delodajalca

Ja, popravljeno, hvala.

Za odvisno razmerje se praviloma šteje tako razmerje, pri katerem delojemalec večino svojih prihodkov (recimo, da je meja pri 80 odstotkih) ustvari pri enem delodajalcu, dela v njegovih prostorih, na njegovih sredstvih in v skladu z njegovimi navodili.

Ampak delodajalec ne more vedeti, kolikšen delež prihodkov delojemalec ustvari pri njem.

Lahko pri meni nekdo dela dva dni na mesec, pa mu to predstavlja 80% mesečnih prihodkov. In kako naj jaz to vem?

[premza]
>Za odvisno razmerje se praviloma šteje tako razmerje, pri katerem delojemalec večino svojih prihodkov (recimo, da je meja pri 80 odstotkih) ustvari pri enem delodajalcu, dela v njegovih prostorih, na njegovih sredstvih in v skladu z njegovimi navodili.

Ampak delodajalec ne more vedeti, kolikšen delež prihodkov delojemalec ustvari pri njem.

Lahko pri meni nekdo dela dva dni na mesec, pa mu to predstavlja 80% mesečnih prihodkov. In kako naj jaz to vem?

Ne moreš, zato se kao ugotavlja še ostale stvari, ki so naštete. Teh 80% menda nima neke pravne podlage, so si pa tako mejo sami izbrali pri odločanju, kje se zataknit in kje ne. Torej če ima več kot 80% pa boš uspel dokazat, da samo sem pa tja pride nekaj narest, ne bi smel imeti težav.

[Gustl]
Ne moreš, zato se kao ugotavlja še ostale stvari...

Nimam občutka, da inšpektor želi kdaj kaj ugotovljat.
Bolj se mi zdi, da je njegova naloga, da zganja teror.

[Gustl]
> [premza]
> >Za odvisno razmerje se praviloma šteje tako razmerje, pri katerem delojemalec večino svojih prihodkov (recimo, da je meja pri 80 odstotkih) ustvari pri enem delodajalcu, dela v njegovih prostorih, na njegovih sredstvih in v skladu z njegovimi navodili.
>
> Ampak delodajalec ne more vedeti, kolikšen delež prihodkov delojemalec ustvari pri njem.
>
> Lahko pri meni nekdo dela dva dni na mesec, pa mu to predstavlja 80% mesečnih prihodkov. In kako naj jaz to vem?

Ne moreš, zato se kao ugotavlja še ostale stvari, ki so naštete. Teh 80% menda nima neke pravne podlage, so si pa tako mejo sami izbrali pri odločanju, kje se zataknit in kje ne. Torej če ima več kot 80% pa boš uspel dokazat, da samo sem pa tja pride nekaj narest, ne bi smel imeti težav.

So me kolegi popravili, da je zakonska podlaga za teh 80% v ZDR-1.

3. Ekonomsko odvisna oseba
213. člen
(opredelitev)
(1) Ekonomsko odvisna oseba je samozaposlena oseba, ki na podlagi pogodbe civilnega prava, osebno, za plačilo, samostojno in dlje časa opravlja delo v okoliščinah ekonomske odvisnosti ter sama ne zaposluje delavcev.
(2) Ekonomska odvisnost pomeni, da oseba najmanj 80 odstotkov svojih letnih dohodkov pridobi od istega naročnika.

[Gustl]
So me kolegi popravili, da je zakonska podlaga za teh 80% v ZDR-1.

Še en zakon, ki nima smisla! Gre enostavno za teror, da se ne bi slučajno kdo v našem sistemu počutil svobodnega.

In dejansko je namen vlade terorizirati gospodarstvo. Ko so govorili, da bodo ukinili pavšalni s.p., je bila uradna razlaga to, da ga ljudje preveč uporabljajo. Ja čemu pa je namenjen? Da ga uporabljajo samo profesorji, zdravniki in predsednik vlade? In ta teror je namenje ravno temu, da se zadeva ne bi "preveč" uporabljala.

Pa zdaj bodo uvedli linearno splošno davčno olajšavo, ker je stopničasta nesmiselna. Da bi pa bila samo ena in za vse enaka, ker je pač splošna in ker pač imamo vsi enake želodce (vsaj v socializmu), tega se pa nihče ne spomni. Samo da se komplicira in ljudi terorizira. Prej se ti je lahko zgodilo, da si za kak evro več bruto na koncu dobil znatno nižji neto (ker si padel v razred nižje splošne olajšave), zdaj pa bo ta linearna in boš za vsak bruto evro dobil nek mini neto, ker ti bodo pobrali od njega davke in prispevke, pa še splošno olajšavo ti bodo malo znižali. Stopnice res ne bo, bo pa obstajal razpon plače, s precej kilavim bruto/neto razmerjem.

Pa saj pri nas je vse stopničasto.
Imamo:
- 9 razredov za plačilo vrtca,
- 7 razredov za otroški dodatek,
- 7 različnih višin zdravstvenega prispevka (vsaj en predlog je bil tak),
- 3 različne splošne olajševe,
- 10+ različnih davčnih olajšav za vzdrževane družinske člane
...
Osnova je pa enkrat neto, drugič bruto, tretjič neto na družinskega člana, včasih se doda še stanje na računu, vrednost avta...


Kot dokaz zblojenosti našega davčnega sistema pa je tu tabela bruto zaslužek-neto prihodek za človeka, ki vzdržuje dva otroka, ki hodita v vrtec in vključuje otroški dodatek in subvencijo za vrtec (brez drugih socialnih transferjev).

Zanimivo je npr.:
- da višja bruto plača v mnogih primerih pomeni nižji prihodek (2200 bruto je pod črto več kot 2600 bruto)
- da je razlika v prihodku med 790 (minimalna plača) in 2600 bruto le dobrih 400 evrov
- med minimalno plačo in 3000 bruto pa dobrih 550 evrov


Še tabela:
1. Bruto plača
2. Neto plača
3. Otroški dodatek
4. Subvencija za vrtec (polna cena 462,33)
5. Razlika do minimalne plače
___(1)_______(2)_______(3)_______(4)_______ (5)__
___0,00 ____ 292,56 ___ 228,62 ___ 924,66 __ -164,63 ___ socialna pomoč
_790,73 ____ 615,98 ___ 195,46 ___ 832,19 _____ 0,00 ___ minimalna plača
1000,00 ____ 779,00 ___ 195,46 ___ 832,19 ___ 163,02
1200,00 ____ 911,96 ___ 148,96 ___ 739,73 ___ 110,52 *** (200 več bruto -> manj neto)
1400,00 ___ 1027,96 ___ 148,96 ___ 739,73 ___ 226,51
1600,00 ___ 1158,83 ___ 117,50 ___ 647,26 ___ 202,00 *** (200 več bruto -> manj neto)
1800,00 ___ 1285,89 ____ 96,08 ___ 601,03 ___ 239,98
2000,00 ___ 1399,62 ____ 96,08 ___ 601,03 ___ 353,72
2200,00 ___ 1513,35 ____ 96,08 ___ 601,03 ___ 467,45
2400,00 ___ 1627,09 ____ 60,88 ___ 527,06 ___ 436,81 *** (200 več bruto -> manj neto)
2600,00 ___ 1740,82 _____ 0,00 ___ 527,06 ___ 428,79 *** (400 več bruto -> manj neto)
2800,00 ___ 1854,56 _____ 0,00 ___ 527,06 ___ 542,52
3000,00 ___ 1968,29 _____ 0,00 ___ 434,59 ___ 563,79

V Zakonu o delovnih razmerjih ki velja od leta 2013 so v 213. in 214. členu opredeljene ekonomsko odvisne osebe pa še dodatno v 223. členu piše »Določbe 213. in 214. člena tega zakona se uporabljajo do uveljavitve zakona, ki bo urejal delo in varstvo ekonomsko odvisnih oseb«. Minilo je 5. let in zakona o odvisnih osebah še vedno ni, namesto njega se bo uzakonilo davčno nasilje nad samostojnimi podjetniki, ki želijo v taki obliki »biti« in delati ter izražati svojo svobodno gospodarsko pobudo, ne pa, da jim po najnovejšem predlogu delovni inšpektor prepoveduje delo in jih sili v zaprtje espeja. Bo delovna inšpekcija podala predlog za izbris espeja iz poslovnega registra, ker podjetnik noče ubogati delovnega inšpektorja in podpisati pogodbe o zaposlitvi? Verjetno bo Ustavno sodišče moralo presoditi skladnost tega napovedanega zakonskega nasilja nad podjetniki in državnega (protiustavnega?) siljenja v zapiranje podjetja. Podjetništvo je temeljna človekova pravica in svoboščina. Na podlagi 15. člena Ustave se človekove pravice in temeljne svoboščine uresničujejo neposredno na podlagi ustave«. V nadaljevanju, 74. člen Ustave določa, da je gospodarska pobuda svobodna in zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij...Torej, bodo Mrakova, Ermanova in Počivalšek predlagali spremembo zakona o gospodarskih družbah, ki bo prepovedal ustanavljanje espejev, če bo samostojni podjetnik delal le za enega naročnika ali določil takojšen izbris espeja iz poslovnega registra, če bo inšpektor ugotovil, da izdaja račune le enemu naročniku del, torej dela le za enega naročnika in ne želi skleniti delovnega razmerja?

[kajulci]
O trj temi sem pred casom debatirala z odvetnico in tudi ona pravi, da to ni crno belo in da ne more drzava kar po nekem avtomatizmu zahtevati, da se vsi redno zaposlijo.

Se pridružujem mnenju. Če se delodajalec in delojemalec dogovorita za katerokli (seveda legalno) obliko sodelovanja (delovnega razmerja) in v skladu z zakonom plačujeta vse davke se v to davčna nima kaj vtikat.

Saj imamo 74. člen ustave, ki pravi...

Gospodarska pobuda je svobodna.

[FIN-311684]
V Zakonu o delovnih razmerjih ki velja od leta 2013 so v 213. in 214. členu opredeljene ekonomsko odvisne osebe pa še dodatno v 223. členu piše »Določbe 213. in 214. člena tega zakona se uporabljajo do uveljavitve zakona, ki bo urejal delo in varstvo ekonomsko odvisnih oseb«.

Jaz imam v zadnjem času mnogokrat občutek, da so zakonodajalci nepoučeni/neusposobljeni ali celo nesposobni in namesto, da bi reševali napake pri izvoru, skušajo z nekimi drugimi zakoni/popravki blažiti posledice, kar pa največkrat pripelje do še večjih nesmislov.

[premza]
> [FIN-311684]
> V Zakonu o delovnih razmerjih ki velja od leta 2013 so v 213. in 214. členu opredeljene ekonomsko odvisne osebe pa še dodatno v 223. členu piše »Določbe 213. in 214. člena tega zakona se uporabljajo do uveljavitve zakona, ki bo urejal delo in varstvo ekonomsko odvisnih oseb«.

Jaz imam v zadnjem času mnogokrat občutek, da so zakonodajalci nepoučeni/neusposobljeni ali celo nesposobni in namesto, da bi reševali napake pri izvoru, skušajo z nekimi drugimi zakoni/popravki blažiti posledice, kar pa največkrat pripelje do še večjih nesmislov.

Poglej tole...V 162. členu Zakona o delovnih razmerjih (Ur.list RS, št. 21/13 – v nadaljevanju: ZDR-1) res piše, da je treba dopust porabiti do 30. junija prihodnje leto oz. do 31. decembra, kar sploh ne drži. Zakaj? Problem je v mednarodni Konvenciji MOD št. 132 z dne 24.06.1970 o plačanem letnem dopustu, ki jo je jugoslovanska Zvezna skupščina ratificirala 27.09.1973. Pisci naše delovne zakonodaje iz leta 2013 očitno konvencije niso poznali in določba našega 162. člena ZDR-1 ni povsem v skladu z navedeno konvencijo. Ta namreč določa, da mora delavec nepretrgani del dopusta v trajanju dveh tednov izkoristiti v enem letu, preostanek pa najkasneje v obdobju 18 mesecev od konca leta,v katerem mu je bila ta pravica odobrena. Torej, po Konvenciji MOD bi delavec dopust iz leta 2015 (minus dva tedna) lahko izrabil do 30.06. 2017, seveda iz tega sledi morebitna odškodnina ali nadomestilo za neizrabljeni letni dopust. O tej 47. let stari konvenciji pisci našega zakona na kaotičnem ministrstvu za delo očitno nič ne vedo ali so preprosto preleni, da bi mednarodne konvencije brali.

[FIN-311684]
Poglej tole...V 162. členu Zakona o delovnih razmerjih (Ur.list RS, št. 21/13 – v nadaljevanju: ZDR-1) res piše, da je treba dopust porabiti do 30. junija prihodnje leto oz. do 31. decembra, kar sploh ne drži. Zakaj? Problem je v mednarodni Konvenciji MOD št. 132 z dne 24.06.1970 o plačanem letnem dopustu, ki jo je jugoslovanska Zvezna skupščina ratificirala 27.09.1973. Pisci naše delovne zakonodaje iz leta 2013 očitno konvencije niso poznali in določba našega 162. člena ZDR-1 ni povsem v skladu z navedeno konvencijo. Ta namreč določa, da mora delavec nepretrgani del dopusta v trajanju dveh tednov izkoristiti v enem letu, preostanek pa najkasneje v obdobju 18 mesecev od konca leta,v katerem mu je bila ta pravica odobrena. Torej, po Konvenciji MOD bi delavec dopust iz leta 2015 (minus dva tedna) lahko izrabil do 30.06. 2017, seveda iz tega sledi morebitna odškodnina ali nadomestilo za neizrabljeni letni dopust. O tej 47. let stari konvenciji pisci našega zakona na kaotičnem ministrstvu za delo očitno nič ne vedo ali so preprosto preleni, da bi mednarodne konvencije brali.

To so že hudi detajli. Naše zakonodajalce zvije že pri veliko bolj osnovnih rečeh. Tole sem našel v petih minutah...

Kak smisel ima recimo drugi odstavek 40. člen zakona o pravilih cestnega prometa, ki pravi...
Udeleženec cestnega prometa se mora ustaviti pred nezavarovanim prehodom čez železniško progo, ko se prehodu približuje vlak.

Če že prvi odstavek pravi...
Na prehodu ceste čez železniško progo ima vlak prednost pred vsemi drugimi udeleženci cestnega prometa.

Smisel clena ZDR-1, ki ga omenjas, ni v odvisnosti v smislu 4. clena ZDR-1, ampak le v ekonomski odvisnosti. To je tko.. pravo ga gospodinje.

[Gustl]
> [premza]
> >Za odvisno razmerje se praviloma šteje tako razmerje, pri katerem delojemalec večino svojih prihodkov (recimo, da je meja pri 80 odstotkih) ustvari pri enem delodajalcu, dela v njegovih prostorih, na njegovih sredstvih in v skladu z njegovimi navodili.
>
> Ampak delodajalec ne more vedeti, kolikšen delež prihodkov delojemalec ustvari pri njem.
>
> Lahko pri meni nekdo dela dva dni na mesec, pa mu to predstavlja 80% mesečnih prihodkov. In kako naj jaz to vem?

Ne moreš, zato se kao ugotavlja še ostale stvari, ki so naštete. Teh 80% menda nima neke pravne podlage, so si pa tako mejo sami izbrali pri odločanju, kje se zataknit in kje ne. Torej če ima več kot 80% pa boš uspel dokazat, da samo sem pa tja pride nekaj narest, ne bi smel imeti težav.

Pri nas imamo tudi nekaj ljudi, ki se enostavno ne želijo zaposliti, ker delajo le 2 do včasih max 3 dni tedensko, saj več dela za njih ni.
Hkrati pa se sploh ne želijo vezati, saj imajo dosti drugih nepridobitnih dejavnosti, s katerimi si raje polnijo svoj čas.
Tako jim tole maksimalno ustreza.