V Sloveniji se neprestano povečujejo davki in prispevki. Politika in Vlada Rs se ulvarjati samo s tem, kako bi bili pri tem početju čim bolj kreativno inovativni. Če bi ves ta cirkus in direndaj usmerili v pravično in pošteno porabo javnih sredstev, bi bilo dovolj denarja za vse. Tako pa se (primer Stožic, primer naročanja v zdravstvu) denar iz državne malhe preliva v zasebne žepe, po drugi strani pa se davkoplačevalcem izstavljajo računi za dobesedno krajo proračunskih sredstev.

Politika si tako na dolgi rok reže vejo na kateri sedi, saj nezaupanje in nasprotovanje javnosti neprestano raste.

Lepi predlogi (tudi, če sploh niso tako zelo lepi - 50 % je preveč) ostanejo le predlogi, ker ni nikogar, ki jih bo uresničil.

Ovce se strižejo, zato in dokler so ovce.

Slovensko fiskalno pravilo je poslednje vprašanje in dokončen odgovor slovenskega socializma. Ena izmed »kultnih« knjig moje generacije, t.i. »generacije ’68«, je bila uspešnica Douglasa Adamsa z naslovom Štoparski vodnik po Galaksiji. V njej nastopa superračunalnik z imenom »Globoka Misel«, ki naj bi bil po pričakovanjih njegovih tvorcev zmožen odgovoriti tudi na tisto poslednje Vprašanje »o življenju, vesolju in sploh vsem«...Ko je bil superračunalnik »Globoka Misel« slednjič dokončno zgrajen, se je vse ljudstvo zbralo pred njim in dva vodilna programerja sta mu zastavila tisto véliko Vprašanje. Globoka Misel je tuhtala in tuhtala ter čez čas naznanila, da sicer lahko odgovori tudi na to Vprašanje, vendar bo treba na Odgovor počakati sedem in pol milijonov let … No, in potem ko preteče ves ta gromozansko dolgi čas, dolg ne samo za posameznega človeka, temveč tudi za celotno človeštvo, in ko se ljudstvo spet zbere pred Globoko Mislijo, jim računalnik postreže z Odgovorom: »42«! Presenečeni in razočarani ljudje se seveda kujajo, Globoka Misel pa jim zagotavlja, da je zelo temeljito preverila in da je odgovor nedvomno pravi, vendar je človeški problem drugje...Dodali bi, da je problem fiskalnega in platinastega pravila drugje npr. v koordinaciji sindikatov javnega sektorja, ki preko Cerarja obvladujejo državo. Zaključili bi z mislijo Globoke misli: »Ko boste torej zvedeli, kako se glasi vprašanje, boste tudi razumeli, kaj pomeni odgovor.« Mogoče je odgovor o vprašanju o fiskalnem pravilu v Smrdljivem planetu (roman Bojana Meserka iz leta 2000), ki ga bomo lahko odklenili z laksijskim ključem...problem je le, kje naj najdemo laksijski ključ (roman Roberta Sheckleya: Laxijski ključ) za fiskalno, zlato ali platinasto pravilo?

Zgodba o "Globoki misli" povzeta po knjigi filozofa Marka Uršiča, Štirje časi – jesen, Ljubljana 2010