»post-fact« je ena najvecjih priloznosti old medijev, da se na novo prepozicionirajo in najdejo svoje novo mesto na trgu. Del ljudi, manjšina, a absolutno se vedno velika (vsaj na vecjih trgih), je pripravljen placat za fact-checking izven plemenskih bojev (no, pa tudi znotraj njih), urednikovanje šuma itd...

Ni pa to enostavno. Ne za medije ne bralce (fact vcasih boli).

Post-fact je izmišljotina. Pravljica gre nekako takole: pred post-fact oz. post-truth so bile informacije preverjene in objektivne. Potem so prišli drugi in nam poteptali peskovnik.

Ravno ta teden pa preberem na RTV naslov "Vlada rešila nadškofijske gozdove pred tujci." Fakti: 1) vlada je res kupila gozdove, 2) tujci bi morda res kaj investirali, 3) od nadškofije. Evo - faktična novica. Problem te novice je tisto, zaradi česar se je upor sploh zgodil. Ideološka interpretacija.

Problem, ki ga z 90% levičarskimi uredniki in novinarji popolnjeni MS mediji imajo na trgu niso Rusi in folklora Putinizma. The problem is they are full of shit and they refuse to admit it.

Prvi korak - sčistite svoj kolektiv tako, da bo šel polovici Janša na jetra, polovica pa ga bo kovala v zvezda (da imate dva ekstrema). Potem pa naj eni drugim urednikujejo članke.

[tstih]
Post-fact je izmišljotina. Pravljica gre nekako takole: pred post-fact oz. post-truth so bile informacije preverjene in objektivne. Potem so prišli drugi in nam poteptali peskovnik.

Ravno ta teden pa preberem na RTV naslov "Vlada rešila nadškofijske gozdove pred tujci." Fakti: 1) vlada je res kupila gozdove, 2) tujci bi morda res kaj investirali, 3) od nadškofije. Evo - faktična novica. Problem te novice je tisto, zaradi česar se je upor sploh zgodil. Ideološka interpretacija.

Problem, ki ga z 90% levičarskimi uredniki in novinarji popolnjeni MS mediji imajo na trgu niso Rusi in folklora Putinizma. The problem is they are full of shit and they refuse to admit it.

Prvi korak - sčistite svoj kolektiv tako, da bo šel polovici Janša na jetra, polovica pa ga bo kovala v zvezda (da imate dva ekstrema). Potem pa naj eni drugim urednikujejo članke.

Ne gre to tako. Večina bralcev ne želi facta, ampak potrditev tistega, v kar verjamejo. In ker so mediji v uredništva pripeljali statistike, ki merijo večino (predvsem zaradi obstoječega oglasnega modela, ki ima rad velike številke), se to še potencira (problem je bil, kot praviš, že prej), saj objavljanje tistega, kar želijo bralci videti, daje rezultate (pač na glupe KPI).

In to je pravzaprav post-fact. Bil je vedno, sedaj se je razcvetel. Old media zganja paniko, ker izgubljajo primat pri tem (pa čak i šire), čeprav je po mojem panika povsem odveč in je to pravzaprav priložnosti, kar sem napisal že prej. Samo najprej je treba spoznat, da je število bralcev za en kurc metrika, če furaš medij kot biznis.
Drugo je, če furaš medij kot orodje in imaš financiranje za to. Potem se ne rabiš sekirat, samo fajn kreativne ljudi zaposlit.

[rename]
Je pa očitno starih, romantičnih časov (o neodvisnih in objektivnih medijih) nepreklicno konec.

Ne, nasprotno. Po kar nekaj časa se bo spet pojavil trg zanje. Folk je mislil, da ne rabi več medijev, ker bo itak zgooglal in na social izvedel, kar ga zanima. In večina folka bo na tem ostala. Vsem pa to ni dovolj.

Ne spremeni pa se to, da je neodvisno in objektivno bilo in vedno bo vseeno znotraj nekega balončka, bralec je subjektiven in novinar/urednik je subjektiven, jebat ga, človek je pač subjektiven, tako da se nekemu idealu objetivnosti lahko samo približuješ po najboljših močeh, dosegel ga ne boš, vsaj ne vedno za vse.

Fant ni na tekocem. Obama je s PONAREJENIM rojstnim listom dokazoval nekaj, kar zdaj razkrivajo s forenziko. Glej na you tube.

Kot vidis, je bil dva mandata. Forenziki dokazujejo, da je rojstni list ponaredek in celo predstavijo dokument, ki naj bi bil podlaga za ponaredek. Naj v resnici ne bi bil rojen na Havajih. In po zakonodaji ne bi smel kandidirati za predsednika, ce ni bil rojen v ZDA. Zato je Trump to problematiziral. Ceprav je po moje to se najmanjsi problem. Se spominjam, kako je odpovedal na prvi prisegi. Ni speljal. Srota nesposobna.

Ja, ampak je pa klopotec. Zdaj to dokazujejo, mogoce bo se kaj prislo na dan. Kaj bistvenega. Npr. kdo ga je podtaknil.

[Gustl]
Ne, nasprotno. Po kar nekaj časa se bo spet pojavil trg zanje. Folk je mislil, da ne rabi več medijev, ker bo itak zgooglal in na social izvedel, kar ga zanima. In večina folka bo na tem ostala. Vsem pa to ni dovolj.

Ne spremeni pa se to, da je neodvisno in objektivno bilo in vedno bo vseeno znotraj nekega balončka, bralec je subjektiven in novinar/urednik je subjektiven, jebat ga, človek je pač subjektiven, tako da se nekemu idealu objetivnosti lahko samo približuješ po najboljših močeh, dosegel ga ne boš, vsaj ne vedno za vse.

To je vse čisto res, kar praviš.
Dejstvo je, da so se zadeve zasmetile. Tudi s poplavo nekih novih socialnih omrežij in novih tehnologij. In nekih novih generacij, ki so čedalje manj zainteresirane slediti in razumeti, tudi resnico. Tako ali drugačno. Važno je, da se imajo fajn. :)

In na tem smetišču, ali pa pogorišču, če hočeš, bodo, ali vsaj naj bi vzniknili neki novi mediji prihodnosti. Če sploh. :)

Repliciral bi samo tvoj zadnji odstavek, tu tiči zajec.

Drugo je, če furaš medij kot orodje in imaš financiranje za to. Potem se ne rabiš sekirat, samo fajn kreativne ljudi zaposlit.

Ravno v tem je bistvo problema. Ker so furali medije kot orodje in jih iz tega zornega kota tudi financirali. Tudi preko oglasov. Vse skupaj pa zavili v celofanast papir in ga ponujali kot (intelektualno) (blagoslovljeno) darilo (učenih) mož. :)

Vsekakor tudi ni umetnost uspeha v tem, da polovico zaposliš za levake in polovico za desnake. Uspeh bi moral slediti, če imaš ljudi, ki znajo dokaj objektivno prepoznavati, pisati in obravnavati zadeve. Z občutkom za realnost in za realne posledice.

[Gustl]
»post-fact« je ena najvecjih priloznosti old medijev, da se na novo prepozicionirajo in najdejo svoje novo mesto na trgu. Del ljudi, manjšina, a absolutno se vedno velika (vsaj na vecjih trgih), je pripravljen placat za fact-checking izven plemenskih bojev (no, pa tudi znotraj njih), urednikovanje šuma itd...

Ni pa to enostavno. Ne za medije ne bralce (fact vcasih boli).

Bomo videli, če to drži.

Ker za fact checking človek potrebuje sposobnost branja, logičnega sklepanja, aja, skoraj bi pozabil na najpomembneje, treba je razmišljati. Pa tudi dvomiti. Treba je spremljati zadeve. Človek rabi neko širino, ne samo ozko specializacijo.

Svet pa gre v ravno nasprotno smer. Dominirajo FB, youtube, twitter, enovrstične trditve, igranje na čustva, hlastanje po slavi, fokus na vejicah drevesa, a hkrati ne vidijo, da drevo umira, gozd pa je za njih tako oddaljen kot sosednji planet itd.

Tistih 10 ali 15% ljudi, ki bo to bralo bo že informirano. Ampak hudič danes je, da je zunaj toliko dezinformacij, da je nemogoče spregledati vse. Da se boj bije za butasto večino, kdo jo bo dobil na svojo stran. Po drugi strani je pa tako, da se velikokrat tudi butci prav odločijo. Morda ne takoj, ampak kasneje. In tako se potem v praksi zgodi, da butec odreagira pravilno, nek izobraženec, ki spremlja verodostojne medije pa se odloči napačno. In tako se skoraj vsak od nas lahko najde v vlogi butca. A večkrat sem že opazil, da višjo kot ima človek formalno izobrazbo in bolj prazna oz. uporabna je ta izobrazba, težje mu je priznati napako in bolj trmari.

Trumpu se kaj lahko zgodi, da ga bodo volivci kmalu spregledali. In potem se bo bes ljudi usmeril vanj. Po drugi strani pa je mogoče, da bo šel Trump v protiofenzivo in bo skušal delovati vedno bolj avtoritarno in se bo spustil v kakšne zelo tvegane igre, samo da bo preusmeril pozornost razjarjenih množic.

Skratka moja napoved je, da se nam obetajo še zelo turbolentni časi.

[Gustl]
»post-fact« je ena najvecjih priloznosti old medijev, da se na novo prepozicionirajo in najdejo svoje novo mesto na trgu. Del ljudi, manjšina, a absolutno se vedno velika (vsaj na vecjih trgih), je pripravljen placat za fact-checking izven plemenskih bojev (no, pa tudi znotraj njih), urednikovanje šuma itd...

Ni pa to enostavno. Ne za medije ne bralce (fact vcasih boli).

Kam spadajo FINANCE in njeni FIN-i, med mlade ali stare medije?

Prosil bi cenjene forumaše naj se pri pisanju svojih tehtnih misli poslužujejo slovenskga jezika, ki je še vedno uradni jezik v naši državi.

Fukuyama je človek, ki misli, da bolj pameten od drugih, vendar ne vidi niti dva metra okoli sebe. Pred četrt stoletja je naivno kot kaka miss Latvije bledel o koncu zgodovine, zdaj pa pripravlja teren za cenzuro na internetu. Škodljivec.