Veliko podjetjih iz nevednosti izgublja čas in živce v postopkih pridobitve delovnih dovoljenj. Postopke zaupajo tajnici, računovodkinji ali tistem, ki ima pet minut časa ali nedokončano osnovno šolo...niti potrebe po delavcu ne znajo izpolniti, popravljajo, čas pa teče. Namesto, da bi se na projekt „zaposlitve tujca“ pripravili imajo „kalvarijo“, klici na zavod za zaposlovanje, povišani toni, jeza...potem se pa po pridobitvi soglasja ugotovi, da npr. kandidat iz Bosne in Hercegovine sploh ni prijavljen na njihovem „biroju za zapošljavanje“. Včasih podjetja želijo nemogoče npr. zaposliti gimnazijskega maturanta iz npr. Srbije ali osebo brez kakršnihkolih kvalifikacij s Kosova. Zgodi se, da tujec prejme delovno dovoljenje, potem ne dobi potrdila o nekaznovanosti. V prejšnjih letih je bilo veliko sumljivih diplom...Z delovnimi dovoljenji se ukvarjamo dvajset let in večjih težav v bistvu ni. Podjetja sicer težko sprejemajo, da zavod za zaposlovanje ob izdaji soglasja mora upoštevati tudi domače brezposelne osebe, ki pa so velikokrat nezaposljive ali preprosto ne želijo delati, torej, potrebno je ozko sodelovanje z zavodom, da se te osebe črtajo iz evidence in „sprostijo“ soglasje za zaposlitev našega tujca. Tudi podjetja, ki bi zaposlila tujce, morajo izpolnjevati določene pogoje npr. redno izplačevati plače, oddajati Rek obrazce in plačevati prispevke. Nekatera podjetja niti ne ne vedo, da jim je ob izrečeni globi delovne inšpekcije blokirano zaposlovanje tujcev...Nekateri tujci kupijo delujoča podjetja brez zaposlenih delavcev in so prepričani, da so kupili tudi pogoje za pridobitev delovnega dovoljenja...Rešitev? Tako kot računovodska dela zaupajo zunanjem servisu, naj tudi postopke za pridobitev delovnih dovoljenj zaupajo zunanjim strokovnjakom ali naj se vsaj posvetujejo z njimi in se izognejo večkratnim klicem in dopisovanju.