Dokler bodo banke dale kredite brez pravega kritja, bo tako. Najprej bi morali dati v čuzo bankirje, ki so Ugrinu ipd. dale nezavarovan kredit, potem pride tale Joužek na vrsto.

Naj Finance poizvedo, kdo je odločal na Factorju (in drgih bankah) o kreditu in naj se začne postopek proti njim. Aja, sem pozabil, še malo pa bo vse zastarano - in pozabljeno...

Lahko povabimo tuje investitorje: Slovenija, priložnosti za krajo, ko peska...

Očitno se mu je mudilo, ker ni uspel prenesti vseh nepremičnin.
Zanimivo bi bilo pogledati še zgodovino - koliko podjetij je propadlo, ker jim GRADIS ni plačal in kam je g. Ogrin "kanaliziral" ta denar.

Oškodovanje upnikov je kaznivo dejanje že sto let.

Je vseeno, kako spremeniš zakone, dokler nimaš tožilstva in sodišč, ki bi jih znali uporabljat.

[BlazVo]
Oškodovanje upnikov je kaznivo dejanje že sto let.

Je vseeno, kako spremeniš zakone, dokler nimaš tožilstva in sodišč, ki bi jih znali uporabljat.

Blaž, zagotovo ni problem v neznanju tožilstva in sodišč.

Vsak dan bi bilo smiselno v medijih vsaj desetkrat ponoviti naslednjo javno izrečeno izjavo Simone Toplak:
»Ne moreš z zakonom predpisati poštenosti ljudi. Poštenost ljudi in podjetništva bo vedno odvisna od tega, kako bo to podjetništvo nadzirano. Zato morajo biti pač pošteni nadzorniki«. (ŠE POSEBEJ PA TOŽILCI IN SODNIKI)
Kozina (ob izreku sodbe Kordežu) DENARJA SICER NE BOMO NIKOLI VIDELI:
"Sodba ni čas za odpiranje šampanjcev, temveč za premislek," je dejal tožilec Jože Kozina, ki se (ponovno) sprašuje, kje so bili nadzorniki in revizorji. Denarja sicer ne bomo nikoli videli, je ob koncu novinarske konference še dejal tožilec in zavrnil očitke, da izrečena kazen ni sorazmerna z višino škode. "Njegov namen ni bil sebi pridobiti ta denar, temveč izvesti projekt, ki pa se ni izšel," je dejal o Kordežu.

Storilec kaznivega dejanja bi torej po tožilski logiki denar obdržal, in v času prestajanja kazni živel na državne stroške in še dodatno obremenjeval proračun.
Milo rečeno BUTALE, čeprav ne verjamem v neinteligentnost deležnikov.

Pri insolventnosti gospodarske družbe se škoda namreč domneva. Dokazno breme o vestnosti in poštenosti je na upravi in nadzornikih.
Sodniki si te zakonske določbe o odgovornosti uprave in nadzornikov očitno ne upajo ali nočejo sprocesirati oziroma ne mislijo s svojimi glavami in »nimajo jajc« in (po Naratovo: "pričakovalo se je, da bom podpisal") odločijo kot se je pričakovalo (seveda glede na pedigre strank).
Morda imajo mediji kaj več korajže, saj so takšne zgodbe, kot je ta povezana z Ogrinom, vsaj za moj okus že nagnusne? Ker ni pravice brez kazni, pa če smo še tako čuteči, humani, socialni, prizanesljivi, je v smislu 26. člena Ustave RS (oškodovanci smo vsi davkoplačevalci, ki nismo storilci bančne luknje) potrebno povzročiteljem bančne luknje odvzeti premoženje, sprožiti osebni stečaj in izreči prepoved opravljanja poslovodnih funkcij v poslovnih subjektih. Pravnikov, ki naj ta postopek speljejo, imamo dovolj (v Sloveniji jih imamo celo preveč). Zakonske podlage tudi.
Tudi po načelih mednarodnega prava je postopek varstva upnikov v zvezi z obravnavanim primerom zelo jasen:

V ZAKLJUČNEM POROČILU O REZULTATIH CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA PRAVNE FAKULTETE MARIBOR: Izboljšava izvrševanja Zakona o gospodarskih družbah (Oznaka poročila:ARRS-CRP-ZP-2012-05/34) je glede zaščite upnikov jasno razloženo sledeče:
»2.3.4.2.3. Pravica zahtevati odškodnino

Tožbe proti članom upravljavskega organa (ali delničarju) lahko vloži družba. Skupščina mora
sprejeti sklep, na podlagi katerega družba uveljavlja pravna sredstva (glej 1. odst. 364. čl. SEL).
Skupščina lahko sprejme tak sklep tudi potem, ko je družba začela z likvidacijskim postopkom.
Če je družba v stečaju, mora odločitev sprejeti stečajni upravitelj. Odškodnina, ki je plačana družbi, gre v korist vseh delničarjev ali upnikov družbe. Če dejanje ali opustitev, ki je povzročila škodo, ni storjena proti družbi in s tem proti vsem delničarjem ali upnikom, ampak zgolj proti določenim delničarjem ali upnikom, lahko le-ti sami sprožijo postopek in zahtevajo odškodnino. Po drugi strani pa posamezni delničar ali upnik ne more zahtevati odškodnine zase, če je bila škoda povzročena proti družbi, le-ta pa je zahtevala odškodnino, ki vključuje tudi škodo tega posameznega delničarja ali upnika. Družba ima prioriteto pred delničarji in upniki v zvezi z uvedbo postopka proti direktorjem ali menedžerjem glede izgube družbinega premoženja, poravnalni sporazum med družbo in med odgovornimi osebami pa je v normalnih okoliščinah zavezujoč za delničarje. Posledično morajo biti odškodninski zahtevki, ki so postavljeni samostojno in se pokrivajo z zahtevki družbe, zavrnjeni. Če družba ne sproži postopkov, lahko posamezni delničar ali upnik vendarle zahtevata povrnitev škode, ki je nastala njima osebno.«

Dopovedati jim je treba le, da pozabijo naučene dogme o kolektivni odgovornosti. Seveda je predpogoj za to politična volja.

URADNA DOLŽNOST KLIČE. Pooblaščeni, pristojni in odgovorni po uradni dolžnosti, zmigajte se!

BLAŽ, ŽAL PA OBA VEVA, DA BREZ ZAMENJAVE KLJUČNIH LJUDI NE BO POLITIČNE VOLJE.
NEKAJ MORAMO STORITI.

[]
Dokler bodo banke dale kredite brez pravega kritja, bo tako. Najprej bi morali dati v čuzo bankirje, ki so Ugrinu ipd. dale nezavarovan kredit, potem pride tale Joužek na vrsto.

Naj Finance poizvedo, kdo je odločal na Factorju (in drgih bankah) o kreditu in naj se začne postopek proti njim. Aja, sem pozabil, še malo pa bo vse zastarano - in pozabljeno...

Lahko povabimo tuje investitorje: Slovenija, priložnosti za krajo, ko peska...

...peska? Mogoče Pesjaka?

[BlazVo]
Oškodovanje upnikov je kaznivo dejanje že sto let.

Je vseeno, kako spremeniš zakone, dokler nimaš tožilstva in sodišč, ki bi jih znali uporabljat.

... khmm, je rekel prvi finančnik zloglasnega pidovskega barona Igorja Laha, ko mu je pomagal pri "izbrisu" (= kraji po domače) premoženja malih delničarjev ...

gradbeni pesek ali Factorjev Pesko po domače... vse je tam, tam.