Hej, profesor, zakaj pa ne upoštevaš dejstva, da imamo v zadnjem letu, zlasti zadnjih 6 mesecev, povečano potrošnjo dobrin in itak splošno gospodarsko rast 3%.

V tej luči teh 20 mio eur zbledi. In pomeni logično rast. Za moje pojme še premajhno.

OK, če so so uvedli davčne blagajne, naj tako ostane, vendar ni treba nikomur razlagati, da je s tem Furs dosegel kak uspeh. Morda sam zase je že, da bo iz fotelja pasel firbec po pridobljenih podatkih...

Mramor je ponosen na 20 milijonov? To ni nič, Mramor je ponosen tudi na milijardo, ki smo jo ustrežljivo zabili v Grčijo.

Iz teh številk lahko dobimo približno oceno stroškov vzpostavitve davčnih blagajn za zavezance nekje med 15 in 75 milijoni evrov, torej približno nekje med četrtletnim in celoletnim izkupičkom uvedbe davčnih blagajn.

ehm... glede na zapisane stevilke bi lahko sklepali, da stevilcno opazen del objavljenega izkupicka predstavlja ddv od prodaje blagajn kot enkratni dogodek.

dajmo se no ne ne jebat okoli davcnega ucinka, ker so te cifre res smesne. kar je tudi za pricakovat, saj point davcnih blagajn sploh ni v tem, one so dejansko instrument na podrocju dela na crno, torej za flikanje ne-davcnih proracunskih prilivov.

Poleg tega se je treba zavedati tega, da strošek uvajanja ni mrtev strošek, saj so stroški zavezanca prihodek ponudnika opreme in/ali storitev, povezanih z davčno blagajno, torej nekako davčne blagajne prispevajo k dodani vrednosti in gospodarski rasti.

aha. in ce predpisemo kaksen drug prisilni nakup - na primer, da morajo glede na dosedanje izkusnje vsi profesorji kupiti softver in hardver za evidenco svoje morebitne stalne pripravljenosti - to ravno tako poveca dodano vrednost in gospodarsko rast. cista zmaga.

Če bi se izkazalo, da je Mramorjeva številka glede pobranih dodatnih davkov točna, pa glede na dejstvo, da Mramor ni verodostojen politik (sprememba mnenja glede izbrisa podrejencev, pa plačana dežurstva, medtem ko v javnosti predlaga jugo ukrep brezplačnega udarniškega dela ipd.), ne verjamem, da se bo, če bi se izkazalo, da je podatek FURS-a o stroških uvedbe blagajn točen in dokončen, pa ne verjamem, da je, saj FURS pod Mramorjevim ministrovanjem ni verodostojen organ (poleg tega pa tudi FURS sam priznava, da ta strošek ni dokončen), če bi ignorirali dejstvo, da tudi siva ekonomija dviguje blaginjo oz. zvišuje dodano vrednost družbe, tako kot to avtor (pristransko) ugotavlja zgolj v zvezi s stroškom davčnih blagajn, ter če bi pristranskemu avtorju res sledili pri izračunu, s katerim ocenjeni strošek davčne blagajne množi s številom davčnih zavezancev (ne pa številom blagajn), ja, potem bi uvedbo davčnih blagajn res lahko imenovali uspeh.

Vendar lahko na takšen način tudi leto, v katerem izgubim službo, me pusti žena in mi umrejo otroci, argumentirano razglasim za anno mirabilis. Kam vodi zatiskanje oči pred realnostjo, pa vsi vemo: v Slovenistan.

[crt]
> Iz teh številk lahko dobimo približno oceno stroškov vzpostavitve davčnih blagajn za zavezance nekje med 15 in 75 milijoni evrov, torej približno nekje med četrtletnim in celoletnim izkupičkom uvedbe davčnih blagajn.

ehm... glede na zapisane stevilke bi lahko sklepali, da stevilcno opazen del objavljenega izkupicka predstavlja ddv od prodaje blagajn kot enkratni dogodek.

Sploh nisem pomislil. :)

Spet sem po nepotrebnem vrgel stran 5 minut svojega časa.

Edino pametno pri tem članku je to, da me je spet opomnil, da ko imaš opravka s slovenskimi profesorji ne moreš pričakovati nič pozitivnega. Žal. Izjeme od tega pravila so praktično samorogi.