"Letos več kot 300 milijonov državnih podpor kmetijstvu"

Torej,
davčna uprava volilcem prav vsak delovni dan pobere dober milijon evrov ~
da bi jih "v skladu s kriteriji" in zaradi "višjih ciljev"
uradniki in komolčarji poklanjali nekim drugim volilcem.

Spadam med tistih par idiotov,ki od države nismo dobili počenega groša.

No,saj zato jo pa nabijem na kurac.

Sicer se lepo slisi tole vendar veliko kmetov ne zeli oz ne more kandidirati. Ko sem gledal razpis ti subvencionirajo nekje 30 % nakupa brez ddv. Sicer lahko % povisas do 50 ce izpolnjujes dolocene tocke. Pac razpisi so narejeni bolj za velike kmetije. Vedno pravim da ne bi bilo treba subvencij ce bi izdelke placali tako kot se gre.

Zato vse bolj razmisljam o ustanovitvi zadruge.

"Kot pojasnjuje Dolenc, brez subvencij ne bi mogli zagotoviti brezplačnega priklopa stavb in do njih pripeljati brezplačnega toplovoda."

Daleč od tega, da bi bilo brezplačno, saj se vsak mesec plačuje čez 30 centov priključnine za vsak kvadratni meter ogrevanja in to tudi v mesecih ko ogrevanje sploh ne deluje. Tako se plačuje skoraj 4 eur za kvadratni meter na leto, če toplote sploh ne upoštevamo.

Lahko je Dolencu sanjati o marsičem, saj dobi naložbe delno povrnjeno iz subvencij, nato pa kasira za priključnino.

Če bi bil članek korekten, bi napisali, da bo večino subvencij iz EU pobrala država preko DDV, največji koristnik pa Kuhar in podobni, saj poleg tega, da dobi celo plačo iz proračuna, verjetno pokasira še sredstva za kakšno svetovanje. Kuhar je tisti, ki je izjavil, da če propade Tuš, to pomeni katastrofo za kmete in predelovalno industirjo v Sloveniji.

Subvencije so motnja na trgu. Ni čisto jasen multiplikatorski (damijanovski drugotirski!) izračun zakaj se denar, ki je zbran z davki, prispevki, trošarinami in drugimi davki, ki jih vladi pes na repu prinese, vrne nazaj v gospodarstvo. Na teh straneh izrabimo vsako priložnost za kritiko vlade in davčnega ropa, ki ga izvaja nad gospodarstvom in državljani, in potem ta javni denar podari podjetjem ali kmetom! Seveda, večino tega dobijo izbranci, pajdaši....zelo malo je padalcev od zunaj. Subvencije delajo škodo gospodarstvu, spreminjajo konkurenčno igro na trgu in jih je pod nujno potrebno ukiniti. Še enkrat, denar za subvencije je javni denar zbran z davki in trošarinami in naj se uporabi za javne dobrine, kot so šolstvo, zdravstvo....in ne vem zakaj se pri takšnem minusu v proračunu vrne nazaj v gospodarstvo ali kmetom da? Ukinimo subvencije in to takoj, in pošljimo na borzo vse tiste, ki se ukvarjajo s temi pokvarjenimi in škodljivimi razpisi. Žal, iz tega nič ne bo, kajti subvencije so vgrajene v sam temelj EU.

Je res, da smo po številu traktorjev na prebivalca v svetovnem vrhu?

M

če bi bile subvencije za kmete res ugodne nas ne bi tiste, ki jih ne želimo od 2015 praktično prisilili, da jih vlagamo. Drugače ti vzamejo dopolnilno dejavnost. Tako dragi moji od subvencij živi ves aparat in se vzdržuje socialno varnost birokratov in inšpektorjev. Ne nasedat tej režimski propagandi. Jest sem kmet.

če se ukine vse birokratske službe ki obdelujejo vloge za subvencijo in obdelujejo mejnike ter terminske plane , bi teh 300.000 miljinov ne bilo potrebnih ker nebi potreboval birokratskega aparata. Vse to tako za kmetijstvo kot ostalo gospodarstvo je umetna tvorba za dobre službe in da te skušajo držat v šahu. Če tega nebi bilo bi bili nižji davki ker ne bi bilo birokratov, cene bi bile nižje več bi se prodalo in vse bi laufalo brez problema to velja za celotno gospodarstvo da se razumemo.

[pcs]
Je res, da smo po številu traktorjev na prebivalca v svetovnem vrhu?

M

Verjetno, pozabil si pa povedat, koliko so ti traktorji stari.

Stališče Aleša kuharja je povsem na mestu. Kmetijske subvencije v Sloveniji so v celotnem obdobju samostojne Slovenije preveč socialnega pomena in ne vspodbujajo večje tržne proizvodnje in ustrezne prehranske samooskrbe.v Državi se vsi več ali manj izogibamo podatku, da je kmetijska proizvodnja in povezana samopreskrba v obdobju pred l.1990 bila nad 80%, sedaj se pa sistematično zmanjšuje za več kot 30%, klub znatnim subvencijam. Kuharju in še nekaterim je verjetno znano kje so pravi vzroki za nazadovanje v slovenski prehranski bilanci.Žal je za temeljito analizo in preobrat prisotno preveč zgrešene slovenske kmetijske politike, ki je obglavila dobre kmetijske prakse v samostojni Sloveniji s zgrešeno zakonodajo na samem začetku ko je uvedena denacionalizacija in podržavljenje družbenih zemljišč.Dejstvo je, da v zadnjih ca. 20. letih iz produktivne in tržne kmetijske proizvodnje izpadlo najmanj 50 tisoč ha zemlje, še najmanj toliko ha se pa obdeluje z minimalno gospodarsko- poslovno motivacijo. Vsekakor slovenska kmetijska praksa ustreza EU kmetijskemu modelu, ki potrebuje prehranski trg s čim manj novih konkurenčnih proizvajalcev.

[deblo]
Stališče Aleša kuharja je povsem na mestu. Kmetijske subvencije v Sloveniji so v celotnem obdobju samostojne Slovenije preveč socialnega pomena in ne vspodbujajo večje tržne proizvodnje in ustrezne prehranske samooskrbe.v Državi se vsi več ali manj izogibamo podatku, da je kmetijska proizvodnja in povezana samopreskrba v obdobju pred l.1990 bila nad 80%, sedaj se pa sistematično zmanjšuje za več kot 30%, klub znatnim subvencijam. Kuharju in še nekaterim je verjetno znano kje so pravi vzroki za nazadovanje v slovenski prehranski bilanci.Žal je za temeljito analizo in preobrat prisotno preveč zgrešene slovenske kmetijske politike, ki je obglavila dobre kmetijske prakse v samostojni Sloveniji s zgrešeno zakonodajo na samem začetku ko je uvedena denacionalizacija in podržavljenje družbenih zemljišč.Dejstvo je, da v zadnjih ca. 20. letih iz produktivne in tržne kmetijske proizvodnje izpadlo najmanj 50 tisoč ha zemlje, še najmanj toliko ha se pa obdeluje z minimalno gospodarsko- poslovno motivacijo. Vsekakor slovenska kmetijska praksa ustreza EU kmetijskemu modelu, ki potrebuje prehranski trg s čim manj novih konkurenčnih proizvajalcev.

Cilj subvencij je bil zmanjšati presežke hrane vEU,zato so vsi ukrepi naravnani v zniževanje pridelave. Posledice so tako logične in pričakovane.

Starejši traktorji so spomin na čase, ko še ni bilo subvencij za preštevilne nove traktorje.Sicer se pa ekonomičnost traktorja prične pri najmanj 1000 obratovalnih urah letno. Kmetom naj nekdo izračuna traktorsko ekonomiko. Trenutno o ekonomiki na vseh nivojih kmetijstva v Sloveniji ne razglablja nihče, še najmanj pa kmetje in politiki, ki so odgovorni za to " gospodarsko " panogo.