Je normalno, da slovenski javni sektor nikoli ne odpušča in vedno zaposluje?

Dejansko se z današnjo delovnopravno zakonodajo ščiti lenuhe in slabe delavce. Sprostitev take zakonodaje bi resda pomenila dosti odpuščanj, ampak še več zaposlovanj na novo, torej bi bil izkupiček pozitiven, več bi bilo zaposlitev za nedoločen čas, ker bi bilo tako najbolj enostavno in najbolj ceneje. Vlada ne razume osnovne ekonomske logike ne pri zaposlovanju in tudi ne pri davkih oz. vlada ali nekateri njeni predstavniki še mogoče, samo kaj ko tukaj nastopijo sindikati, ki so cokla našega razvoja.

Moj komentar na to temo včeraj: Le zakaj ni več zaposlitev za nedoločen čas? Ker se delodajalec sploh ne more več znebiti delavca, ki se odloči, da ne bo delal, ampak prehajal iz bolniške na dopust in obratno. To pa je možno iz 2 razlogov: ker imamo zanič delovno zakonodajo in ker imamo zanič zdravstveni sistem, kjer zdravniki ne rabijo odgovarjati nikomur(kot tudi ne sodniki,...). A veste kaj to pomeni 30 delovnih dni? 6 tednov. Potem pa pride za en dan delat, pa dopust ali bolniška.
Imeli smo delavko, ki je v 5 mesecih oddelala 25 dni, vse ostalo je bil dopust in bolniška. 7000 EUR stroškov za 25 dni dela. A je to normalno??? Komu se pa naj delodajalec pritoži? Na tramvaj komando, ker sodišča so vedno na strani delavca. Še takega, ki ti krade, ne moreš odpustiti, če si slučajno spustil eno črtico na odpovedi. Država nas ožema za davke, delavci pa za brezplačno nadomestilo in država gleda stran, samo da oni ne rabijo... Če bi res sprostili trg dela s super fleksibilno zakonodajo, bi veliko delavcev izgubilo delo, še več bi jih pa dobilo, ker bi si delodajalci poiskali takšne, ki imajo namen delati. Bolniške bi morali omejiti na 2 ali največ 3 tedne, kolikor v povprečju traja malo bolj močna gripa, vse ostalo bi morala kriti država, potem ne bi bili več tako radodarni z bolniškimi. Če bi delavec vedel, da ga lahko delodajalec odpusti brez razloga, se ne bi več toliko zafrkaval, sicer pa, zakaj ga ne bi smel odpustiti, če boleha? Saj podjetja niso socialne ustanove, za to plačujemo davke, naj za takšne ljudi poskrbi država. V službi ne smejo dvigniti niti palca, doma pa veselo garajo na vrtu. Za vsako malenkost se pritožujejo, je prevroče, je prehladno, plača ni dovolj visoka, šef je prezahteven, bog ne daj, da ga okaraš, ker se igra z facebookom sredi delovnega dne. Na koncu dobiš še kazen informacijske pooblaščenke, ker si mu pogledal na ekran, ki si ga kupil ti. Bolana država, ni čuda da mladi bežijo iz nje. Kam smo prišli. Sramota.

Če popravljaš ali predeluješ en stroj, pa ti ostanejo šraufi M8, dodatno pa rabiš M10... Ali ni normalno da M8 zavržeš in nabaviš nove M10?

Kaj pa pri ljudeh? Imaš zaposlenega ekonomista, ki ga ne rabiš več, rabiš pa elektro inženirja...
Kaj narediti? Dati ekonomistu razvijati elektronska vezja? Ga prešolati v inženirja elektrotehnike? Ali ni najbolj logično, da se ekonomista odpusti in zaposli elektrotehnika?

Tem oblastnikom in javnim uslužbencem nikoli ne bo jasno, da nismo vsi ljudje enaki.
Že tako se vedno čudim, da mora direktor zdravstvene ustanove biti zdravnik, direktor lekarne farmacevt... Pa saj direktor nikogar ne zdravi in ne dela z zdravili ampak z denarjem, viri, projekti... Najbolje da vsak dela svoj posel, ki ga najbolje zna.