Kaj pa lahko pričakuješ od firme nekdanjega jugoslovanskega predsednika vlade?

en.wikipedia.org/wik...quisitions

On je to firmo že zdavnaj prodal. Za to, kar se dogaja, so odgovorni drugi.

Morda ne bi bilo slabo pred pisanjem tega sicer res udarnega članka še malo poizvedeti za zgodovino podjetij. In za recimo "channel stuffing", ki je kljub sprenevedanju največjega SLO farma trgovca običajna praksa farmacevtskih proizvajalcev v svetu in v Sloveniji. Da podjetje doseže lokalni plan, pod posebnimi pogoji novembra ali decembra proda veledrogeriji tisto, kar bi sicer prodajala še februarja ali celo marca. Staro kot Zemlja in povsem korektno do vseh udeležencev v verigi, razen do delničarjev proizvajalca, ki dobijo za konkretno leto rahlo bolj roza obarvano sliko kot bi jo sicer. A naslednjo leto se zgodba ponovi in gre torej le za tista dva meseca, ki se prenašata iz leta v leto. Torej konec koncev res nič napačnega, misteriozno temačnega.

Bolj misteriozno temačna je slika samega podjetja. Valeant je preimenovano podjetje, ki je bilo nekoč ICN, ustanovil ga je v petdesetih Milan Panić (znano?). Po blesteči rasti so ob prelomu tisočletja nekateri ključni direktorji & delničarji naredili državni udar, odstranili Panića in preimenovali podjetje. Nato so sledili Tevinemu vzoru legendarnega E. Hurwitza in izjemno rast tako kot on dosegali zgolj s prevzemi. In med drugim leta 2011 naleteli na trgovsko (!) podjetje Pharmaswiss (razen finančnega sidra s Švico ni nikoli imelo kakršnekoli zveze), ki sta ga s kapitalom Andreottijevega sina in nekaj svojih službenih kolegov leta 2000 ustanovila za potrebe Bristol Myers Squibba in njegovih balkanskih trgov (za principala preveč tveganih) dva njegova podjetna regionalna managerja – tokrat izjemoma ne Balkanca. Uspešnico, ki je postala največji farmacevt v Srbiji, pa velik igralec tudi drugod v ex-YU po ustaljenih zvezah, tudi v SLO, sta nato za fenomenalen denar (350 mio EUR, dvakratnik trgovčeve letne prodaje) leta 2011 prodala Valeantu. In nedavno iz dolgčasa in z odvečnimi šoldi ponovno začela postavljati novo podjetje z istimi cilji, istim pristopom in isto regijo. Še lani je ta Valeant poskušal prevzeti za 40 milijard Allergan, pa je nato za nekaj manj denarja Teva kupila le njegov generični del, nekdanji Watson/Actavis...

Skratka, pri Valeantu gre za popolno balon farmacevtsko podjetje, kot pravilno razmišljata avtorja članka, a natanko taka je tudi več kot desetkrat večja vzornica Teva. Namesto razvoja, kupovanja pravic do farmacevtskih produktov ali širjenja trgov pač kupuješ in drago preplačuješ podjetja, do onemoglosti. Na večjo prodajo večji fiktivni profiti, nanje večji krediti, s katerimi poplačuješ stare in kupuješ, kupuješ... Teva je že osmi največji farmacevt sploh, ko smo že pri balonih…

Nič slabega. Zadeve se bodo razčistile, Valeant posle prevzeli konkurenti, sedanji lastniki izgubili premoženje, predhodni so ravno toliko zaslužili in svet se bo vrtel dalje. In še cene zdravil bodo padle. Odlično.

LEGENDA O VA Linuxu

Morda nobena delnica ne pooseblja sanj o hitrem bogatstvu bolje kot Va Linux."LINUX, NASLEDNJI MICROSOFT!" je zavriskal prvi lastnik; "KUPITE ZDAJ IN SE ČEZ PET LET UPOKOJITE".*

697,5%

9.decembra 1999 je šla delnica v javno prodajo po izklicni ceni 30$. Toda povpraševanje po delnici je bilo tako evforično, da ko se je NASDAQ odprl, do delnic ni bilo mogoče priti za manj kot za 299$. Papir je skočil na 320$ in ob koncu trgovanja padel na 239,25$, dnevni porast je znašal 697,5%. Toda ta porast je bil dosežen zgolj s posli med instutucionalnimi vlagatelji, individualni sploh niso mogli zraven.

Še več, kupovanje novih izdaj je slaba zamisel, ker brezsramno krši eno od Grahamovih najpomembnejših pravil; "ne glede na to, koliko drugih ljudi hoče kupiti delnico, jo ti kupi le, če je ta način soudeležbe pri poslu dovolj poceni". Vlagatelji so delnice VA Linux prvi dan vrednotili po najvišji ceni, kar je naneslo 12,7mrd$ tržne kapitalizacije. Koliko je bil vreden posel podjetja? Pet let staro podjetje je imelo od svojega nastanka kumulativno 44mio$ od prodaje programske opreme in storitev - izgub pa za 25mio$. V zadnjem fiskalnem kvartalu je VA Linux ustvaril 15mio$ prihodkov in 10mio$ izgube. Ta posel je na vsak vloženi 1$ izgubil 70 centov.
Ko bi bil Va Linus zasebno podjetje, last fanta iz soseščine, in bi vas ta vprašal, če bi mu plačali za odkup tega podjetja, ki se dnevno bori s težavami, bi mu vi odgovorili:"Hm, 12,7 mrd$.Ja v redu." Ali pa bi se mu vljudno nasmehnili, se posvetili svojemu ražnju in premišljevali, kaj za vraga je kadil?
Če bi se zanašali na lastno presojo, nihče od nas ne bi bil pripravljen plačati skoraj 13mrd$ za nekaj, kar je do sedaj ustvarilo 30mio$ luknjo.
Toda ko smo v družbi, nenadoma postane pomembno vrednotenje na borzi in vse kaže, da cena delnice igra pomembnejšo vlogo kot vrednost posla, ki ga predstavlja. Če je nekdo pripravljen za delnico plačati več kot ste vi - čemu je potem važno, koliko je posel vreden?

Po tem, ko je prvi dan poletel v nebo kot raketa, se je VA Linux stopil, kot bi bil iz masla. 9.decembra 2002, tri leta po tem, ko se je prvič pojavil na borzi s ceno 239,50$, je njegova cena znašala samo še 1,19$.

IPO

Objektivno tehtanje dejstev modrega vlagatelja pripelje do zaključka, da IPO ne pomenijo zgolj kratico za Intial Public Offering, pač pa tudi za:

* It s Probably Overpriced - najbrž je precenjena,
* Imaginary Profits Only - samo namišljeni dobički,
* Insiders Private Opportunity - priložnost za insajderje, ali
* Idiotic, Preposterous and Outrageous - neumne, absurdne in nezaslišane.

Vir:Modri investitor
Benjamin Graham z dodatnimi komentarji Jasona Zweiga, str.151, 152 in 153
* daleč najboljša knjiga o investiranju, ki je bila kdajkoli napisana
Warren E.Buffett

[0219Gr9]
Kaj pa lahko pričakuješ od firme nekdanjega jugoslovanskega predsednika vlade?
en.wikipedia.org/wik...quisitions

Jap. Nekaj predzgodovine:
www.independent.co.u...34945.html

Lepo ste umestili varovalko z "?" v naslovu in besedo, "domnevno" v podnaslovu. Zanimiv članek. Lepo so zgleda skrbeli za svoje delničarje, dokler je šlo na opisan način. Vsega prelepega pa je vedno enkrat konec. Človek se, takole ob pogledu na prelepo jesensko naravo vpraša, če ni to poslovni običaj? Kar dvomim, saj so te firme pod ziljon kontrolami. Lep dan.

Pojdite v gozdove in na travnike. Tam je večina tistega, kar potrebujemo. Zastonj. Pa še na svežem zraku bomo migali. Preberite kakšno knjigo patra Simona Ašiča.
Farmacija odlično živi na račun človekovih bolezni in noče, da bi se poceni zdravili.

CHAPEAU!!!!!

[aktaion]
Pojdite v gozdove in na travnike. Tam je večina tistega, kar potrebujemo. Zastonj. Pa še na svežem zraku bomo migali. Preberite kakšno knjigo patra Simona Ašiča.
Farmacija odlično živi na račun človekovih bolezni in noče, da bi se poceni zdravili.

Farmacija je industrija kot vsaka druga in dela za profit lastnikov. Ne vem, zakaj bi bilo drugače kot pri avtomobilski (ali orožarski...). Ob rojstvu pričakovana življenjska doba v zahodni Evropi pred razcvetom industrijske farmacije je bila skozi stoletja nekaj čez 40 let. Danes je okrog 80. V Afganistanu je bila še leta 1954 27(!) let, danes je okrog 60. Seveda je razlog tudi boljša prehranjenost (z menda nezdravo hrano...), a nobena zdavilna zelišča ne rešujejo hudih bakterijskih in virusnih obolenj, ki so pustošila po svetu še pred stoletjem, ponekod Bogu za hrbtom so endemična še danes.

[bigl]
Lepo ste umestili varovalko z "?" v naslovu in besedo, "domnevno" v podnaslovu. Zanimiv članek. Lepo so zgleda skrbeli za svoje delničarje, dokler je šlo na opisan način. Vsega prelepega pa je vedno enkrat konec. Človek se, takole ob pogledu na prelepo jesensko naravo vpraša, če ni to poslovni običaj? Kar dvomim, saj so te firme pod ziljon kontrolami. Lep dan.

Kontrole, revizije (notranje + zunanje), compliance so futer za meglo.
Prave stvari se dogajajo mimo tega.

Odpustili vodjo finančne službe?

»V Sloveniji je nevarno biti žvižgač«

Očitno je nevarno oboje. Če zažvižgaš o nepravilnostih letiš takoj, če držiš malho, letiš kasneje, ko drek udari v ventilator.

Kaj sploh je »channel stuffing«, zakaj je sporen

Lepšanje bilanc, še danes ponekod precej ustaljena praksa.

To je članek o valeantu in pa tudi o PharmaSwissu. Tudi ta, kot del valeanta in še prej je imel kup spornih praks, še posebej v Srbiji, kjer so na debelo podkupovali. Bivši direktor in glavni lastnik Pharmaswiss, ki je vsekakor bil odgovoren za tako kulturo podjetja, je zdaj ustanovil družbo Amicus po vseh državakh kot prej Pharmaswiss in prevzema posle od Pharmaswissa oz.Valeanta, prakso pa bo seveda nadaljeval.

Mislim da gre tu malce za pretiravanja.Osebno poznam nekaj oseb ki delao v imenovanem podjetju, in je vse skupaj kar je napisano daleč od resnice, na žalost. Mislim, d bi zadevo morali malce bolj preveriti.

Res je... vsa zgodba je prepletena z zgodbo Amicusa, ki so bivši lastniki Pharmaswissa. ilo bi precej zanimivo preveriti njihovo zgodovino in si na ta način pojasniti: zakaj je tako pomembno oslabiti in poskusiti uničiti konkurenta? V kakšni državi in svetu živimo. USPEH je vedno kaznovan!!

[FIN-527377]
> [aktaion]
> Pojdite v gozdove in na travnike. Tam je večina tistega, kar potrebujemo. Zastonj. Pa še na svežem zraku bomo migali. Preberite kakšno knjigo patra Simona Ašiča.
> Farmacija odlično živi na račun človekovih bolezni in noče, da bi se poceni zdravili.

Farmacija je industrija kot vsaka druga in dela za profit lastnikov. Ne vem, zakaj bi bilo drugače kot pri avtomobilski (ali orožarski...). Ob rojstvu pričakovana življenjska doba v zahodni Evropi pred razcvetom industrijske farmacije je bila skozi stoletja nekaj čez 40 let. Danes je okrog 80. V Afganistanu je bila še leta 1954 27(!) let, danes je okrog 60. Seveda je razlog tudi boljša prehranjenost (z menda nezdravo hrano...), a nobena zdavilna zelišča ne rešujejo hudih bakterijskih in virusnih obolenj, ki so pustošila po svetu še pred stoletjem, ponekod Bogu za hrbtom so endemična še danes.

Vse to je lepo in prav. Le na to mi še odgovori, zakaj se število prebivalcev manjša ravno tam, kjer ima farmacija največje profite.
Vprašanje je, kaj bolj vpliva na dolžino življenja: žajfa in urejen vodovod-kanalizacija ali pa kaj drugega. Pa, počakat je treba na rezultate farmacije v TRETJEM KOLENU.

[PikaNovak]
Res je... vsa zgodba je prepletena z zgodbo Amicusa, ki so bivši lastniki Pharmaswissa. ilo bi precej zanimivo preveriti njihovo zgodovino in si na ta način pojasniti: zakaj je tako pomembno oslabiti in poskusiti uničiti konkurenta? V kakšni državi in svetu živimo. USPEH je vedno kaznovan!!

Ne razumem niti prve niti druge izjave v povezavi s tole temo. Morda pojasnilo?

[aktaion]
> [FIN-527377]
> > [aktaion]
> > Pojdite v gozdove in na travnike. Tam je večina tistega, kar potrebujemo. Zastonj. Pa še na svežem zraku bomo migali. Preberite kakšno knjigo patra Simona Ašiča.
> > Farmacija odlično živi na račun človekovih bolezni in noče, da bi se poceni zdravili.
>
> Farmacija je industrija kot vsaka druga in dela za profit lastnikov. Ne vem, zakaj bi bilo drugače kot pri avtomobilski (ali orožarski...). Ob rojstvu pričakovana življenjska doba v zahodni Evropi pred razcvetom industrijske farmacije je bila skozi stoletja nekaj čez 40 let. Danes je okrog 80. V Afganistanu je bila še leta 1954 27(!) let, danes je okrog 60. Seveda je razlog tudi boljša prehranjenost (z menda nezdravo hrano...), a nobena zdavilna zelišča ne rešujejo hudih bakterijskih in virusnih obolenj, ki so pustošila po svetu še pred stoletjem, ponekod Bogu za hrbtom so endemična še danes.

Vse to je lepo in prav. Le na to mi še odgovori, zakaj se število prebivalcev manjša ravno tam, kjer ima farmacija največje profite.
Vprašanje je, kaj bolj vpliva na dolžino življenja: žajfa in urejen vodovod-kanalizacija ali pa kaj drugega. Pa, počakat je treba na rezultate farmacije v TRETJEM KOLENU.

... Kaj naj ti rečem? Da je hedonizem dobro prehranjenih in vsega sitih dolgo živečih ljudi (Hugh Hefner kot prototip?) pojav, ki je sesul Egipt, Rim,... Da je hedonizem v nasprotju z odrekanjem oče&mati enega otroka, stradanje in revščina pa desetih? Da so life-style drugs (kontracepcija, Viagra, OTC zdravila za preventivno nižanje holesterola...) naredila v smeri razcveta hedonizma ogromno? Da so usodno pripomogla ne le k podaljšanju življenja, temveč k izgubi njegovega starodavnega kompasa?

Ne v tretjem kolenu, že danes živimo v času šeste generacije izbruha farmacevtike, tretjem njene eksplozije. Rezultate vidimo v hitrem sesuvanju še ene v hedonizem padle civilizacije, ki ga s seboj prinašajo nepismeni barbari islamskih hord. Hedonizem in zaposlena ženska sta garancija za izumrtje tvoje, moje Evrope.

Pozicija: zaprisežen hedonist. Kako farsično...

[PikaNovak]
Mislim da gre tu malce za pretiravanja.Osebno poznam nekaj oseb ki delao v imenovanem podjetju, in je vse skupaj kar je napisano daleč od resnice, na žalost. Mislim, d bi zadevo morali malce bolj preveriti.

Rad verjamem, ampak v splošnem zapornikova dilema ostaja. Kaj narediti, če si kot zaposlen soočen s korupcijo v firmi, v kateri delaš ? Bodisi se greš žvižgača, kar veš, da te bo pripeljalo najmanj do izgube službe in po možnosti slabe etikete za naprej, zaradi česar se v danih okoliščinah lahko posloviš od službe v tem okolju. Druga možnost je - da si tiho in veselo mižiš, tako si sicer kupiš mir za nekaj časa, vendar si dušo prodal hudiču, kar te prej ali slej udari nazaj...

Žal je pohlep (prevečkrat) gonilo kapitalizma. Hudičevo seme pa bonitete.
Pa kaj je s tem Trzinom, tam je kar nekaj firm, na ketere so se lepile afere?