Mihael Mikek

Z Leonom Mikekom, očetom Mihaela Mikeka, sva bila izredno dobra prijatelja, študirala sva skupaj in stanovala v isti ulici v sosednjih hišah, v nezakurjenih kletnih sobicah z majhnimi okenci in v res nemogočih razmerah, brez tople vode in kopalnice. Sobice so sicer imele lončene peči, a ko si zakuril in naložil premog, se je kadilo iz vseh špranj, tako da je bilo treba sobo zopet prezračiti in spustiti noter mrzli zrak. Poleti je še nekako šlo, pozimi pa je bila težka. Moj prijatelj Leon je na žalost umrl veliko prezgodaj in ni doživel uspeha svojega sina Mihaela.

Mihael je po smrti svojega očeta odšel s trebuhom za kruhom v ZDA na MBA študij in ga uspešno končal. Med študijem se mu je porodila ideja za to, kar počenja danes tako zelo uspešno. Je eden redkih podjetnikov, ki je svoje podjetje razvili s poštenostjo in trdim delom in ne s prevarami, kot nekateri drugi »bogataši«, kot jih vi imenujete. Mihael še danes dela cele dneve, več kot 12 ur na dan, in velikokrat tudi ponoči. Razen tega pa je tudi pošten do svojih sodelavcev in jih tudi pošteno plača.

Zato ga, prosim, ne tlačite med tiste bogataše, ki so s prevaro prišli do bajnega bogastva.

Kot dodatek Lahovi zgodbi o uspehu:
Lah je v svojo podjetniško zgodbo upletel tudi popolno izčrpanje podjetja GPG d.d. v obliki prenosa vseh vrednih nepremičnin na svoje druge firme, nato pa obubožano firmo prodal stečajniku Dolamiču. Ta je iz firme posrkal še tisto, kar se je dalo, nato pa firmo z več kot 60 letno zgodovino poslal v stečaj. Država pa to očitno mirno gleda. Toliko o podjetnih uspehih.

Zakaj le se, praviloma, samozavestni in
podjetni ljudje izogibajo povedati kaj
poučnega in za javnost zanimivega o sebi ?

Sodražan

[153]
Zakaj le se, praviloma, samozavestni in
podjetni ljudje izogibajo povedati kaj
poučnega in za javnost zanimivega o sebi ?

Sodražan

res pohvalno

[Breiva]
Mihael Mikek

Z Leonom Mikekom, očetom Mihaela Mikeka, sva bila izredno dobra prijatelja, študirala sva skupaj in stanovala v isti ulici v sosednjih hišah, v nezakurjenih kletnih sobicah z majhnimi okenci in v res nemogočih razmerah, brez tople vode in kopalnice. Sobice so sicer imele lončene peči, a ko si zakuril in naložil premog, se je kadilo iz vseh špranj, tako da je bilo treba sobo zopet prezračiti in spustiti noter mrzli zrak. Poleti je še nekako šlo, pozimi pa je bila težka. Moj prijatelj Leon je na žalost umrl veliko prezgodaj in ni doživel uspeha svojega sina Mihaela.

Mihael je po smrti svojega očeta odšel s trebuhom za kruhom v ZDA na MBA študij in ga uspešno končal. Med študijem se mu je porodila ideja za to, kar počenja danes tako zelo uspešno. Je eden redkih podjetnikov, ki je svoje podjetje razvili s poštenostjo in trdim delom in ne s prevarami, kot nekateri drugi »bogataši«, kot jih vi imenujete. Mihael še danes dela cele dneve, več kot 12 ur na dan, in velikokrat tudi ponoči. Razen tega pa je tudi pošten do svojih sodelavcev in jih tudi pošteno plača.

Zato ga, prosim, ne tlačite med tiste bogataše, ki so s prevaro prišli do bajnega bogastva.

Tako!

Že po njegovi izjavi se vidi, da je čisti poštenjak!!

Takoj naj ga umaknejo iz te sramotilne lestvice!!