Če se še malo bolj potrudiš s temi primerjavami, boš verjetno ugotovil, da smo že v sami špici??

Za začetek:
Pri neposrednih proračunskih uporabnikih je bilo konec avgusta zaposlenih 159 tisoč. Dodatnih 68 tisoč je zaposlenih pri posrednih proračunskih uporabnikih (javnih podjetjih - komunala in podobno). Skupaj je v javnem sektorju Slovenije zaposlenih 227 tisoč od skupno 805 tisoč delovno aktivnih. Vir: SURS
To je 28 odstotkov vseh delovno aktivnih

Številk, se podobno kot Reutersa ne da ustaviti pa bi vendar dodali, seveda brez znanstvenega dokaza, da večina Slovencev stroške javnega sektorja povezuje s trendovskih milijardo in pol proračunskega primanjkljaja, da v javnem sektorju ne dela le 160 tisoč temveč 230 tisoč ljudi, da smo leta 1990 imeli 60 občin, danes jih je dobrih trikrat več, da je Slovenija prezadolžena država z dolgom, ki deluje kot stroj za plenjenje ali izčrpavanje slovenske družbe kot celote, da je kredit eno od najboljših sredstev izkoriščanja in Slovenija ima veliko kreditov, Mramor jih bo še nekaj ustvaril...... Sicer je članek na sledi »žlahtnih« Tajnikarjevih misli, ki je povedal, da državo vedno moramo plačati, država je kot restavracija, v njej pijemo in jemo in plačamo zapitek, tudi če ne želimo...Da ne pozabimo, fiskalno pravilo pomeni, da se plače v javnem sektorju zagotovijo z višjimi davki in prispevki in o tem pravzaprav govori članek.

"Preprosto povedano, večji ko so stroški države, večje je zadovoljstvo, in obrnjeno." (izpisano iz članka)

To pomeni tudi, bolj kot se država zadolžuje, bolj so njeni prebivalci zadovoljni? Saj v primeru zadolževanja država več denarja nameni za stroške drżave, mar ne?

Gospod profesor bi moral vedeti, da je vsaka taka razlaga lari fari, dokler niso podani viri. In da viri ne morejo biti po statistiki enkrat iz enega leta, drugič pa iz drugega.

Sploh pa je statistika kurba takoj za politiko.

[karelLipnik]
Za začetek:
Pri neposrednih proračunskih uporabnikih je bilo konec avgusta zaposlenih 159 tisoč. Dodatnih 68 tisoč je zaposlenih pri posrednih proračunskih uporabnikih (javnih podjetjih - komunala in podobno). Skupaj je v javnem sektorju Slovenije zaposlenih 227 tisoč od skupno 805 tisoč delovno aktivnih. Vir: SURS

Kako se potem lahko podatki AJPES in SURS tako razlikujejo?

Razlika so gospodarske druzbe ki so ali pa niso v lasti drzave in opravljajo javne službe skratka imajo koncesijo za opravljanje javne storitve.

O volitveh na Poljsken pa ne poroča nobeden medij!

A so vam boljševiki prepovedali?

Kaj ima pa to vezo s tem?

... Čeprav bo to zvenelo rahlo dolgočasno, bi v tem prispevku rad pokazal, da je slovenski javni sektor v resnici povsem normalne velikosti in strukture za čas in prostor, v katerem živimo. ...

... khmm, mogoče bi bilo dobro, če bi avtor začel pripravljati prispevek o slovenskem javnem sektorju za čas in prostor, v katerem živimo od začetka prejšnjega tedna, ker močno dvomim, da bo ta kmalu spet dolgočasen ...

[Breiva]
O volitveh na Poljsken pa ne poroča nobeden medij!

A so vam boljševiki prepovedali?

... čuj, meni tudi ni glih najbolj jasno, kaj točno imajo volitve na Poljskem z javnim sektorjem pri nas ... ampak evo, tukaj www.tagesschau.de/au...l-115.html imaš iz prve roke navdušenje njihovih prvih sosedov ...

P.S.: to www.tagesschau.de/au...i-101.html je hecni možic, ki bo svojega poljskega rojaka Donalda Tuska iz komandanta prvi pomagal narediti pogrebnika ...

[Endimion2]
Razlika so gospodarske druzbe ki so ali pa niso v lasti drzave in opravljajo javne službe skratka imajo koncesijo za opravljanje javne storitve.

a se potem metodologija OECD in SURSa tako mocno razlikuje? prosil bi karla lipnika, da nadaljuje debato z avtorjem clanka, hvala.

[bc123a]
> [karelLipnik]
> Za začetek:
> Pri neposrednih proračunskih uporabnikih je bilo konec avgusta zaposlenih 159 tisoč. Dodatnih 68 tisoč je zaposlenih pri posrednih proračunskih uporabnikih (javnih podjetjih - komunala in podobno). Skupaj je v javnem sektorju Slovenije zaposlenih 227 tisoč od skupno 805 tisoč delovno aktivnih. Vir: SURS

Kako se potem lahko podatki AJPES in SURS tako razlikujejo?

Saj se ne. Manjša razlika nastane, ker Surs zajema podatke po dejanskem številu zaposlenih, Ajpes pa po delovnih urah. Sicer pa Ajpes nima podatka o posrednih proračunskih uporabnikih.

Posredni proračunski uporabniki niso države družbe (te Slovenija v nobenih statistikah ne vodi kot javni sektor), kot si je nekdo napačno razlagal ampak javna podjetja. Javna podjetja so večinoma komunalna podjetja, ki opravljajo javna dela in se ta dela plačajo iz proračuna (denimo Holding MOL).

P.S. Ajpes ne zbira več podatkov za javni sektor, podatki o zaposlenih v JS so na strani MJU.

Po definiciji se.

Slovenske železnice so d.o.o. In večino prihodkov ustvarijo na trgu (voznine). Ker pa imajo dolžnost vzdrzevanja zeležniškega omrežja, ki je last države dobijo nekaj prihodkov tudi od tam. Zato jih oecd steje tja, ajpes pa ne.

Ajpesova metoda je bolj tocna. Komunalo elektro in podobno odjemalci plačujemo s položnicami in niso povečini proračunski uporabniki.

Mimogrede. V oecd kvoto gredo tudi privatne osnovne šole ki jim program financira proračun...

Kako velik javni sektor dejansko imamo, sem pisal tule:
www.finance.si/88369...aj-resnica

Ok.. Pa mi povej kaka je vsebinska razlika med SŽ kot opravljalcem javne službe in denimo LPP jem kot opravljalcem javne službe?

Slovenija ima letnega primankljaja lih toliko kolikor plačuje za obresti tujini...

Kar ne pomeni da je to super.

In ne pomeni da smo ven iz tahudega.

Ampak to tvoje o tem kako je 1.5 mlrd primankljaja posledica plač v JS enostavno ne vzdrži resne presoje. Ne več.

Držalo pa je v letih 2009 do 2013.

[najobj]
> [Breiva]
> O volitveh na Poljsken pa ne poroča nobeden medij!
>
> A so vam boljševiki prepovedali?

... čuj, meni tudi ni glih najbolj jasno, kaj točno imajo volitve na Poljskem z javnim sektorjem pri nas ... ampak evo, tukaj www.tagesschau.de/au...l-115.html imaš iz prve roke navdušenje njihovih prvih sosedov ...

P.S.: to www.tagesschau.de/au...i-101.html je hecni možic, ki bo svojega poljskega rojaka Donalda Tuska iz komandanta prvi pomagal narediti pogrebnika ...

To sem napisal tukaj, ker sem hotel opozoriti, da komunajzarji nočejo poročati o volitvah na Poljskem, ker so zmagali konservativci.

Če bi zmagali boljševiki, bi bili vsi mediji polni člankov o tem.

[Endimion2]

Ampak to tvoje o tem kako je 1.5 mlrd primankljaja posledica plač v JS enostavno ne vzdrži resne presoje. Ne več.

Govoril sem na splošno o percepciji, verjetno pa bi prej držalo, da je proračun v minusu zaradi polnjenja pokojninske blagajne. Pravzaprav se natančno sploh ne da določiti vzrok proračunskega minusa, dejstvo je da proračun več zapravi kot dobi.

[Breiva]
> [najobj]
> > [Breiva]
> > O volitveh na Poljsken pa ne poroča nobeden medij!
> >
> > A so vam boljševiki prepovedali?

> ... čuj, meni tudi ni glih najbolj jasno, kaj točno imajo volitve na Poljskem z javnim sektorjem pri nas ... ampak evo, tukaj www.tagesschau.de/au...l-115.html imaš iz prve roke navdušenje njihovih prvih sosedov ...
>
> P.S.: to www.tagesschau.de/au...i-101.html je hecni možic, ki bo svojega poljskega rojaka Donalda Tuska iz komandanta prvi pomagal narediti pogrebnika ...

To sem napisal tukaj, ker sem hotel opozoriti, da komunajzarji nočejo poročati o volitvah na Poljskem, ker so zmagali konservativci.

Če bi zmagali boljševiki, bi bili vsi mediji polni člankov o tem.

... OK, ampak če se jaz prav spomnim, komunajzarji tukaj na Financah sploh niso poročali, da so na Poljskem volitve in zato ne vem, zakaj bi poročali, kdo je zmagal ... ja, je pa res, da se poljski prvi sosedi Nemci že dva dni samo križajo, ko so zvedeli, da so zmagali konservativci na čelu z Jaroslawom Kaczynskim, čigar besede med volilno kampanjo so v nalimanem članku nemške ARD označene z "Das ist eine Sprache, derer sich weder Rudolf Heß noch Adolf Hitler schämen würden." ...

Tudi to ne drži v celoti.

Zdaj bom naredil blasfemijo in primerjal trenutno stanje z onim leta 2008.

Že takrat smo ob pol manj brezposelnih v ZPIZ nakazovali miljardo. In ta trend doplačevanja se bo še nadaljeval vendar v znizani meri.

Namreč odmerni količnik za nove upokojence se niža, obenem pa se podaljšuje zahtevana del. doba in starost. Ampak da pridemo v ravnovesje bo potreben čas. Če obstoječim upokojencem poraziraš penzije je to bl kurc. So pa tam neki dodatki ki so v bistvu socialni korektiv in bi jih bilo pametno vezati na premoženjsko stanje. Govorim o dodatku za rekreacijo in dodatku za postrezbo. Morda bi lahko en del (ne vse) prispevka za ZZZS pokrili upokojenci sami od pokojnin. Možnosti za prihranek so. Vendar ne miljardne.

Se spomniš ko je drzava dvignila nazadnje upokojitveno starost? Folk je bil pripravljen tvegat nizjo peznzijo samo da ne bi blo treba dlje delat. In v takem okolju silit s kapitalskimi penzijami je samodrzavni samomor.

Vsi podsistemi javnega so v vsaki drzavi tako velik sistem, da nanj zelo tezko gledas s strogo podjetniskega vidika. Delno zato ker na celem balkanu ne najdes prav dosti podjetij ki bi bili veliki kot denimo slovenski javno financirani del. Delno pa zato, ker skupnost v smislu drzave nikoli ne zasleduje malce drugacne cilje kot pa podjetje.

Kar ne pomeni da na neki mikro ravni ni potrebno vec "podjetnistva" v javnih financah. Ampak na makro oz. strateski ravni pa so cilji precej drugacni. Drzava mora oziroma bi morala ravnati kot dobra mati ki v skladu s svojimi moznostmi svojim otrokom zagotavlja neke storitve in dobrine. In mama mora svoje otroke tudi kdaj po riti ko niso pridni. Ker mi vsi njeni otroci med 2003 in 2008 nismo bili pridni mama nas pa takrat ni po riti... Je naše grehe takrat prevzela mama. Zdaj pa ona terja da njeni otroci pokrijemo zapitek cele druzine. Otroci se pa zdaj kao kregamo kdo je za to bolj kriv. Ni lih win win ce mene vprasas.

Ampak all in all.. Morda smo vsi skup proč vrgli desetletje. Morda. Ampak danes je drugače.

Imamo managerje ki so prvic v 25 letih samostojnosti fasali krizo. To moras dat skoz. Sicer ne ves kako izgleda. Poglej kolumno g. Olaj Dušana o Expu v Milanu. Ker starih direktorjev katerih modus operandi je bil konstantna kriza, ni blo nikjer, ta mladi pa nikol niso krize spoznali... Je to zgubljeno desetletje več kot dobrodošlo. Zato ker bo slovensko gospodarstvo zaradi tega boljše.

Jaz sem po duši zanimanju in izobrazbi pomorščak. In stavim jajce da da imamo v slovenskem gospodarstvu danes precej boljše krmarje kot pa smo jih imeli pred krizo. Eni so novi, veliko jih je pa dalo čez bolečo šolo krmarjenja med čermi. Kakšen je tudi zapeljal na njih in potonil. Nič narobe.

Tako da ne zganjaj toliko pesimizma. Če na prihodnost ne gledas z roznatimi očali (ni treba, podjetniška je vedno boj) boš morda opazil... Da stvar trenutno v Sloveniji sploh ni slaba. Je taka kjer bi bila morala bit brez kreditnega orgijanja. Ko bomo tudi to poplačali nekako bo dobro....

Mene pa zanima, kdaj se bo kak profesor našel, ki bo primerjal ne samo gole in suhoparne številke od OECD-ja, ampak uporabil naše - slovenske podatke? Zakaj se nihče ne poglobi in primerja plače v širšm javnem sektorju z plačami v javni upravi (birokrati, kot so parlamentarci, ministrstva,občine,sekretariati, agencije itd.)? In te plače primerjati z tujino. Ali pa plače v gospodarstvu primerjati z javno upravo...kako je mogoče, da so v javni upravi za 30% višje povprečne plače, kot pa v gospodarstvu, ki v večini polni državni proračun? Zakaj se primerjamo v stvareh, katere vam - javnim uslužbencem, kot je M.Pahor, trenutno najbolj ustrezajo? Neverjetno se mi zdi, da nek profesor lahko reče, da je naš javni sektor čisto povprečen, ne da bi pomislil, da morda pa vse države preveč potrošijo za javno upravo, pa se tega ne upa nihče povedati?! Ali ni možno, da se je v demokraciji javni sektor, predvsem v tistem manjšem birokratskem delu, preveč povečal povsod -v vseh državah in naj profesor izvleče podatke vseh držav EU ali širše iz obdobja pred 25.leti in primerja z današnjim številom in zapravljivostjo javnih uprav?! Ne pa, da nam profesor poda neuporabno primerjavo z V.B. in Avstrijo, kjer je standard za 300% večji, kot pa pri nas! Je pa res, da kdor ima sigurno službo v javnem sektorju, se mu tudi ne zdi nič narobe in se mu ne zdi, da bi karkoli bilo narobe v naši državi. Pa le med ljudi je treba stopiti in jim prisluhniti...

[karelLipnik]
Za začetek:
Pri neposrednih proračunskih uporabnikih je bilo konec avgusta zaposlenih 159 tisoč. Dodatnih 68 tisoč je zaposlenih pri posrednih proračunskih uporabnikih (javnih podjetjih - komunala in podobno). Skupaj je v javnem sektorju Slovenije zaposlenih 227 tisoč od skupno 805 tisoč delovno aktivnih. Vir: SURS
To je 28 odstotkov vseh delovno aktivnih

Ne ločite, kaj so posredni proračunski uporabniki in kaj javna podjetja.
Posredni proračunski uporabniki so vglavnem zavodi, kot so vrtci, šole, zdravstveni domovi, ki so finančno in kadrovsko podhranjeni....tu sem ni politike in njihovih grdobij - vglavnem. Drugo pa so javna podjetja kot navajate komunalo, železnice in druge javne službe, kjer obračajo veliko denarja, nimajo pametnega nadzora, tja politika zaposluje svoje kadre in izvaja raznorazne mahinacije.
Nasploh ugotavljam, da imate novinarji financ napačne predstave o javnem sektorju in bi morali imeti kak seminar na to temo - pred letom ste na financah trdili da Banka Slovenije ni javni sektro - pa je!