Avtor se zaveda, da noben minister ne bo naredil nič, da bi ministrstvo iztrgal iz rok teh prihajalcev po plačo in ga začel sam voditi saj potem sledijo anonimke, ovadbe itd......kako se znebiti neučinkovitih uslužbencev v javni upravi do sedaj ni še nihče skontal

Kakšne stranke, takšni ministri. Izvirni greh je v državni lastnini in šibkosti slovenskega zasebnega sektorja, ki je politično neorganiziran in ni sposoben pridobiti večjega vpliva po podobi republikancev v ZDA. V Sloveniji se na oblasti izmenjujejo stranke, ki črpajo svojo politično moč in vpliv v državni lastnini. Kaj kažejo zadnje volitve? Družbena nadgradnja (z upokojenci vred), ki dejansko terorizira materialno bazo družbe je dobila 75% glasov, tako kot leta 1945.

Ce prav razumem, se mora dosmrtnim uradnikom pridruziti s e dosmrtni minister. Pa bo.

[MorituriTeSalutant]
3. da, na ministrstvih ne vladajo ministri in njihovi sekretarji, pač pa vodje raznih sektorjev oz. srednji menedžment, ki nalog ne izvaja rutinsko, temvec načrtno, skladno z željami lobijev, katerih interese izpolnjujejo in s katerimi so omreženi

Tako, to je gotovo bolj realisticna slika.

4. njihove naloge so usmerjene v manipuliranje z ministri, ki "razglašajo" svoje politične ideje, uradniki pa jim nato sproducirajo točno takšne zakone, predpise, javna naročila in razpise, kot ustrezajo lobijem, za katere interese delajo. Ministri so zanje nekajšni klovni. Po potrebi jim prikrivajo informacije, plasirajo delne resnice ali podtikajo zadeve, o katerih ministri niso ustrezno in celovito obveščeni, v podpis. Politično odgovornost nosi minister.

Ce kdo tega ne razume, ali misli da je omejeno na Slovenijo, je nujno da si ogleda sezono ali dve angleske humoristicne nadaljevanke "Yes Minister!".

V resnici je vsakokratni minister zgolj »moteči element« v vsem tem utečenem dogajanju, ki poteka na vsakem ministrstvu, saj pride tja s svojimi visokoletečimi političnimi idejami, ki jih potem niti ne zna jasno artikulirati, da bi državni uradniki druge in tretje ravni sploh razumeli, kaj neki hoče ta novi minister od njih, če sploh komunicira neposredno z njimi.

Narediti PRELOM ali NOVO REPUBLIKO na način zdesetkanja državne uprave - kar tako za vsak primer. Saj so podjetja in posledično delovna mesta v realnem sektorju padala kar tako za vsak primer. Drugo in tretjekategorniki (sicer pa prvorazredni) so se v tranziciji (v dobi tajkunizacije)šli deindustrializacijo na ta način, da jim prek lobijev in neposrednih povezav še sedaj kaplja dohodek iz tega naslova (čeprav komisarka Bulčeva oznanja industrializacijo Evrope in posledično Slovenije).

Ti drugo in tretjekategorniki, v veliko primerih še iz bivšega režima oz. pa njihovi ideološki in siceršnji dediči revolucije niso v zadovoljivi meri izpeljali REPRIVATIZACIJE, saj je denacionalizacija in zakon o izvrševanju kazenskih sankcij zgolj obliž na gnojni ekonomski rani naroda, pomagali so izpeljati tajkunizacijo Slovenije, sedaj pa bodo sodelovali pri RETAJKUNIZACIJI Slovenije.

Ves problem je v nespoštovanju lastninskih pravic, začenši z zločinskim nespoštovanjem privatne lastnine v revoluciji, tistega izvedenega pod pod predsednikom prve povojne vlade Borisom Kidričem. Tega ministra" so pa takratni drugo in tretje kategorniki (sedaj bi bili iz vrst drugorazrednih) morali poslušati, v nasprotnem primeru jim je morda sledila zgolj brca, če jim prvorazredniki niso zakuhali "narodovo izdajstvo".

V PRELOMU bo pač minister moral počisti med svojimi, prav tako kot so drugo in tretje kategorniki s "svojimi premisleki" v času deindustrializacije omogočili čiščenje po realnem gospodarstvu.

Zato se ne bi smelo več dogajati, da

Največkrat ti državni uradniki niti ne spoznajo v živo novega ministra

poznati bi ga morali po načelu "za vsak primer", tako kot takrat po zakonu o preprečevanju nedovoljene trgovine, šekulacije in gospodarske sabotaže.

[MorituriTeSalutant]
No, ta komentar ste sicer usmerili v pravo smer, a ste (sumim, da malce diplomatsko namerno) zgresili poanto. Pa pojdimo po vrsti:

1. 2. 3. 4. .....

********** za tale komentar

Točno taka je resnica.

Dejansko bi morali zakonsko prepovedati zaposlitev v javni upravi več kot enega člana družine vsaj do prvega kolena; kar se dogaja, je že prav perverzno, vsem na očeh.

Na žalost, ne samo, da je to tretja raven, so tudi tretjerazredni.

1. da, v drzavni upravi imajo vso dejansko oblast drzavni uslužbenci, razporejeni v nivo srednjega menedžmenta, po domače, vodje raznih sektorjev, ki jih nikoli ne dosežejo politične zamenjave, sluzbe pa imajo (in polozaje) za veke vekov;

No, tale komentar kaže, da, spoštovani, nimate kaj dosti vpogleda v to, kako državna uprava deluje zadnjih nekaj let. V zadnjem obdobju je namreč postala praksa, da nove vlade menjujejo vse po vrsti, ne samo do ravni vodij sektorjev, ampak do ravni običajnih uradnikov. Če bi bilo to narejeno na osnovi vatla usposobljenosti in strokovnosti vse lepo in prav. A vatel, ki se dejansko uporablja je "pripadnost". Posledica je, da v upravi vse bolj dominirajo upogljivi in poslušni, katerih edino poslanstvo je lojalnost, strokovnost pa jim je španska vas.

Diagnoza razlogov za stanje v članku, predvsem pa komentarjev, je torej po mojih izkušnjah popolnoma napačna - ravno zaradi brezglavih in predvsem nepremišljenih menjav smo ustvarili upravo, ki nima veze z močno angleško "Yes minister" upravo iz serije, ampak je le še "yes, minister" in nič več, brez idej, brez motivacije in vse bolj tudi brez usposobljenosti.

Z drugimi besedami, brez vrhunsko usposobljenih državnih uradnikov, spoštovana gospoda, ta država ne bo nikoli vitka in učinkovita, ker je "uprava" posel kot katerikoli drugi - in ne poznam posla, kjer bi delovali le ljudje z manj kot štirimi leti izkušenj. Ravno pokončno in usposobljeno uradništvo je odgovor na pritiske lobijev - kdor ve, da bo itak menjan, pa se bo seveda "strateško obnašal" - zakaj hudiča, pa naj bi se usoda države lomila ravno na njegovih ali njenih plečih?

Na trhlih temeljih zgrajen politični sistem ne prenese resne presoje. Sistem ki bazira na marksističnih idejah ima na žalost v DZ ustavno večino. Podobno kot jugoslovanska skupščina in republiške skupščine od leta 1945. Nova fasada in streha ne spremenita dejstva, da je temelje države zagrabila neustavljiva gangrena. Torej je morebitna rešitev le amputacija. Problem nastane ker ni sposobnega kirurga.Ali ga res ni?

Izvirni greh je, da nismo na prvih volitvah poslali avantgardo skupaj z njenim predsednikom na smetišče zgodovine.

LP
Tupamaros

Vendar se je nekdo odločil napisati članek tako kot se v resnici dogaja. V večini primerov so imenovani ministri po želji strank. Zakaj je to pomembno? Minister zasede položaj in tako kot je navedeno v članku traja nekaj časa, da se spozna z vsemi navedenimi. Tretje razredni nivo pa vodi ministra, ki nima pojma o osnovnih nalogah tega ministrstva. V prejšnji vladi je bil minister katerega so podrejeni vodili za nos celi čas ministrovanja. Vodili so mu spletno stran Facebook, kjer je objavljal preko tisoč slik o sprejemih, otvoritvah, nordijskih pohodih itd.. Minister je bil zadovoljen, ker so mu podrejeni vodili ministrstvo on pa je izpadel kot učinkovit, ker se je veliko pojavljal v javnosti. Mimo njega pa je šlo veliko pomembnih stvari, ki jih sploh ni opazil. Podrejeni so mu dajali v podpis dokumente on pa je smatral kako sposobne ima podrejene. V resnici so bili sposobni saj so ga okrog prinašali na vsakem koraku.
Ob vsaki menjavi ministra stopijo v akcijo lobiji, ki vidijo svojo priložnost, ki jo ne smejo zamuditi. Novi minister pa, ker nima svojih idej in znanja takoj pograbi ponujene usluge, da se v javnosti pokaže poln idej in zamisli.
Članek je po mojem mnenju zadel problematiko v celoti.

A to je tisto ministrstvo za okolje in prostor katero je evropska komisija tožila zaradi neučinkovitosti uradnikov? To ministrstvo pripravlja zakonodajo? Dober vic. Ta tem ministrstvu mešajo meglo. Bomo dali konkreten primer trenutno veljavne zakonodaje,ki je na tem ministrstvu "pripravljajo". Na upravni enoti "strokovni" uradniki (ponavadi diplomanti fakultete za javno upravo) odločajo ali je projekt ustrezen za izvedbo oz. dodeljujejo gradbeno dovoljenje. Pozor! Ti uslužbenci odločajo ali je projekt ustrezen, narejen po predpisih in NISO DOLŽNI UPOŠTEVATI STROKOVNA MNENJA (izvedencev gradbene stroke) oz. upoštevajo ga le če jim se ljubi, kar je paradiž za korupcijo. Še bolje je, da ti uslužbenci niso za nič odgovorni ker pozor! niso STROKOVNI za to področje. Pa kdo je tukaj nor? Da bo omenjeno bolj razumljivo bomo dali konkreten primer. Projektant naredi projekt iz katerega je razvidno, da objekt ni varen ali da je narejen v poplavnem ali potresnem območju na neustrezen način. Na upravni enoti niso dolžni upoštevati mnenje stroke, ki pravi, da se na ta način ne more tam graditi, ker je nevarno za okolico. Ministrstvo pa naroči revizijo več strokovnih mnenj, ki so napisali, da takšen projekt lahko ogrozi okolico in ne revizijo projekta, ki ogroža okolje.

Problem naše javne uprave, verjetno pa tudi družbe, je dolgotrajna negativna selekcija. Na ta način pridejo na površje običajno nesposobni, a dovolj brezobzirni ljudje, ki se v težnji po ohranitvi svojega položaja obdajo z nesposobnimi in upogljivimi, ki jih ne ogrožajo. Vsakokratni ministri so pri tem samo prehodni pojav. Pri tem je pri nas že običajno, da so ministri iz profesorskih vrst, ki so bolj kot ne podkovani samo teoretično, saj kakšnih praktičnih izkušenj iz trdega sveta gospodarstva nimajo, prav tako nimajo vodstvenih izkušenj. Če so še dovolj naivni, jih izkušeni in zviti javni uslužbenci hitro ovijejo okoli prsta. Od tu naprej pa gre samo še za vpliv in delitev javnih sredstev. Na žalost se glede izkušenj iz gospodarstva tudi večina javnih uslužbencev ne razlikuje kaj dosti od svojih ministrov. Tako se jim zdi popolnoma normalno, da se je potrebno zjutraj uro do dve ogrevati za pričetek dela, le tega tekom dneva pogosto prekiniti, dolgo obedovati, med službo postoriti to in ono zase. Pri tem bije v oči še ena posebnost našega javnega sektorja, in sicer (pre)izobraženost, ki je običajno dosežena ob delu, nemalokrat na račun davkoplačevalcev, na meglenih izobraževalnih ustanovah, ki živijo prav od te klientele. Ta formalna preizobraženost potegne za seboj razne dodatke k plačam, ki pa običajno nimajo nobene podlage v dejansko opravljenem delu. Poznam primere, ko so honorarno zaposleni in slabo plačani študenti hitreje in kvalitetneje opravljali precej bolj zahtevna in odgovorna dela od super izobražene in solidno plačane redne delovne sile. Dokler ne bo vsaj del plač v javnem sektorju variabilen in dokler ne bo olajšan postopek odpustitve lenih in nesposobnih, lahko pozabimo na vitko in profesionalno javno upravo. Je pa to zadnje glede na zgoraj zapisano skorajda misija "nemogoče". Sam sem sicer upal, da bo kriza povzročila prepotrebno reformo javnega sektorja, a kot kaže iz te moke spet ne bo kruha. Edini način tako verjetno ostane samo še državljanska nepokorščina gospodarstva, ki bi z množičnim neplačilom davkov prisililo javni sektor k reformiranju (beri racionalizaciji in večji učinkovitosti).