Hitrost imenovanja nove vlade po volitvah ni odvisna samo od volilnega sistema, ampak tudi od tega, kdo imenuje predsednika vlade in ministre. V grškem sistemu vlado in ministre postavi predsednik republike (ob upoštevanju rezultatov parlamentarnih volitev), zato jim s tem ni treba čakati na končno sestavo parlamenta. To je v bistvu klasičen parlamentarni sistem, kjer parlament lahko samo zruši vlado, nima pa neposredne vloge pri njenem imenovanju.

Pri nas pa mandatarja in potem še celo vlado izvoli državni zbor, predsednik republike pa samo predlaga mandatarja. Zato moramo vedno čakati na konstituiranje parlamenta, kar se zgodi šele po dokončnih uradnih rezultatih parlamentarnih volitev. To se z večinskim volilnim sistemom ne bi spremenilo. Rešitev smo delno skopirali iz nemškega kanclerskega sistema, kjer parlament izvoli kanclerja, ampak tam vsaj ministre imenuje predsednik države (te pristojnosti pa leta 1991 niso hoteli dati Kučanu). Je pa res, da bi se tudi v našem obstoječem sistemu znotraj ustavnih rokov dalo nekatera opravila izvesti hitreje, če bi bila politična volja za to.

Pa se ti ne zdi, da je večji problem od tega, ki ga omenjaš, popolna odsotnost ekonomske kontrole posledic odločitev, ki jih parlament in vlada po izvolitvi in imenovanju sprejemata?

Večinski sistem bi tudi pomenil odgovornost vodeče stranke, ki se sedaj lahko skirvajo za drugimi, precej manjšimi koalicijskimi strankami, saj "morajo" sklepati gnile kompromise ali pa pade vlada. Ja, čas bi že bil za novi volivni sistem in direkten vpliv na posamznike, ki bi jih volili. Kdo se tega boji? isti, ki se bojijo privatizacije.