A je res problem samo solstvo? Ali pa je problem to, da je solstvo postalo neke vrste socialna ustanova, ki nadomesca zavod za zaposlovanje?

Ker nizka ucinkovitost kaze tocno to: dobro opremljene in drage sole iz katerih prihajajo bebci. Kar ni presenetljivo glede na to, da gre vsa populacija studirat (verjetno najvecji vir neucinkovitosti), na srednjesolskem nivoju pa skoraj vsi v gimnazije.

tak status, kakršena majo policaji nad polnoletnimi, bi mogli met učitelji nad mladoletnimi. če v učilnici ni niti osnovnega reda, sistem ne more delovati.

Priporočljivo je, da novinar preveri vire, na katere se sklicuje članek, ki ga povzema. V Pisi 2012 so slovenski učenci dosegli 501 točko, ne pa 460, kot je OECD prikazal na grafu dosežkov iz matematike. Ob uporabi pravilnih rezultatov bi bila pozicija Slovenije precej drugačna. Težko je razumeti, zakaj imajo Finance tako veliko veselje prikazovati, kako zanič je javni sektor v Sloveniji.

Povezava na uradno objavo PISA 2012 je tu: www.oecd.org/pisa/ke...erview.pdf

Ni problem disciplina, temveč sistem vrednot v sami družbi. Mladi se učijo ob zgledih iz vsakdanjega življenja, ki so v naši družbi katastrofalni, saj pokončnost, poštenost in osebna kultiviranost nista cenjeni, šola pa marsikje - tu in tam beremo tudi o izjemah! - še vedno ne spodbuja ustvarjalnosti in samostojnega mišljenja (da nauči mlade, da sami ugotovijo, kakšne podatke potrebujejo, kako in kje jih najdejo, jih analizirajo, ovrednotijo, sintetizirajo), temveč otroke predvsem zasipa s podatki. In v naši družbi je žal še vedno tako, da kdor "ven štrli", prej ko slej dobi lekcijo, da to ni dobro! Učijo se ob zgledu, da samo surov materializem nekaj šteje - nove superge, ura, denar - da je vsa ta krama v resnici vredna več kot oni sami, več kot človek.
Res je, učitelji nimajo več avtoritete, starši pritiskajo na učitelje in na ocene. Ampak prava avtoriteta je lahko samo učitelj, ki ne vodi s strahovlado, ki je otrokom naklonjen in zna postavljati cilje in meje. Zdi se mi, da je bilo včasih učiteljem bolj mar za učence in dijake. Kar nekajkrat sem se s problematičnim dijakom usedel kot človek s človekom, da sem mu pomagal razumeti, da mora šolo dokončati in da pri tem lahko z učenjem profitira; potem pa te, ko čez deset in več let dobiš od teh ljudi pismo ali pa ti povedo, da si bil edini, ki mu je bilo mar, kar stisne v grlu. Medčloveški odnosi so dandanes bolj na psu. Pa tudi jasno opredeljene obveznosti in pravice. Včasih smo rekli, da moraš biti poklican za pedagoški poklic in to delo bi morali opravljati ljudje z žarom, ki za to delo nimajo le diplome in volje, temveč premorejo zanj tudi talent. Mladi si želijo biti slišani, biti obravnavani kot sposobni in odgovorni ljudje. Seveda pomemben del vzgoje odpade na dom, toda mnogi zaradi gonje za denarjem, in v zadnjih letih čedalje bolj zavoljo golega preživetja, otrokom in mladostnikom ne namenjajo pravega časa, pri čemer se premožnejši za zamujeni čas odkupujejo s permisivnostjo in materialnimi dobrinami, kar je zelo slab recept. Svoj čas so mladostniki v prostem času delali, če so hoteli imeti svoj denar - spomnim se, kako je stric plačeval bratrancu po pet dinarjev za vsak par očiščenih čevljev, da si je poba kupoval Zabavnike! danes je fant priznan arhitekt. Danes jim je denar podarjen v obliki žepnine, kot da je to najbolj samoumevna stvar na svetu, tisti pa, katerih starši si tega ne morejo privoščiti, se počutijo v tej kramarsko potrošniški zgodbi seveda izključene.

[tagalog]
Priporočljivo je, da novinar preveri vire, na katere se sklicuje članek, ki ga povzema. V Pisi 2012 so slovenski učenci dosegli 501 točko, ne pa 460, kot je OECD prikazal na grafu dosežkov iz matematike. Ob uporabi pravilnih rezultatov bi bila pozicija Slovenije precej drugačna. Težko je razumeti, zakaj imajo Finance tako veliko veselje prikazovati, kako zanič je javni sektor v Sloveniji.

Povezava na uradno objavo PISA 2012 je tu: www.oecd.org/pisa/ke...erview.pdf

prav imate, hvala za to. slika bi vsaj za našo državo morala biti bistveno bolj laskava, če bi uporabili prave rezultate raziskave pisa. že popravljam in se posipam s tono pepela.
novica

[novica]
> [tagalog]
> Priporočljivo je, da novinar preveri vire, na katere se sklicuje članek, ki ga povzema. V Pisi 2012 so slovenski učenci dosegli 501 točko, ne pa 460, kot je OECD prikazal na grafu dosežkov iz matematike. Ob uporabi pravilnih rezultatov bi bila pozicija Slovenije precej drugačna. Težko je razumeti, zakaj imajo Finance tako veliko veselje prikazovati, kako zanič je javni sektor v Sloveniji.
>
> Povezava na uradno objavo PISA 2012 je tu: www.oecd.org/pisa/ke...erview.pdf

prav imate, hvala za to. slika bi vsaj za našo državo morala biti bistveno bolj laskava, če bi uporabili prave rezultate raziskave pisa. že popravljam in se posipam s tono pepela.
novica

... čuj, Novica ... ja, ampak če si mislil, da jo boš kar tako zlahka odnesel, si se zmotil ... evo, za kazen moraš totemu forum.finance.si/?m=...433&single draveljskemu Amerikanceljnu napisat odgovor, da v OECD za izdelavo tistega za Slovenijo poraznega grafa niso upoštevali njegovih rezultatov, ampak da si uporabil napačne rezultate raziskave ...

[najobj]
> [novica]
> > [tagalog]
> > Priporočljivo je, da novinar preveri vire, na katere se sklicuje članek, ki ga povzema. V Pisi 2012 so slovenski učenci dosegli 501 točko, ne pa 460, kot je OECD prikazal na grafu dosežkov iz matematike. Ob uporabi pravilnih rezultatov bi bila pozicija Slovenije precej drugačna. Težko je razumeti, zakaj imajo Finance tako veliko veselje prikazovati, kako zanič je javni sektor v Sloveniji.
> >
> > Povezava na uradno objavo PISA 2012 je tu: www.oecd.org/pisa/ke...erview.pdf
>
> prav imate, hvala za to. slika bi vsaj za našo državo morala biti bistveno bolj laskava, če bi uporabili prave rezultate raziskave pisa. že popravljam in se posipam s tono pepela.
> novica

... čuj, Novica ... ja, ampak če si mislil, da jo boš kar tako zlahka odnesel, si se zmotil ... evo, za kazen moraš totemu forum.finance.si/?m=...433&single draveljskemu Amerikanceljnu napisat odgovor, da v OECD za izdelavo tistega za Slovenijo poraznega grafa niso upoštevali njegovih rezultatov, ampak da so uporabili napačne rezultate raziskave ...

jebiga, noben ni nezmotljiv. niti velikani, kot je oecd. po pravici povem, da za potrebe tega teksta na netu nisem niti pomislil, da bi preverjal vire, ki jih uporablja oecd.
verjemi mi, da bi se iz razumljivih razlogov ravno pri tem tekstu najraje ne zmotil. nikjer se ne zmotim rad, niti po krivdi drugih, ampak tukaj pa še toliko manj. karkoli si kdo misli o njem, ampak branimir štrukelj je mnogo prepameten, da ne bi znal tovrstnega favla odlično unovčiti pri svoji publiki.
spet, tona pepela, spodaj mihajlo in vuuššš na glavo.
novica

[novica]
> [najobj]
> > [novica]
> > > [tagalog]
> > > Priporočljivo je, da novinar preveri vire, na katere se sklicuje članek, ki ga povzema. V Pisi 2012 so slovenski učenci dosegli 501 točko, ne pa 460, kot je OECD prikazal na grafu dosežkov iz matematike. Ob uporabi pravilnih rezultatov bi bila pozicija Slovenije precej drugačna. Težko je razumeti, zakaj imajo Finance tako veliko veselje prikazovati, kako zanič je javni sektor v Sloveniji.
> > >
> > > Povezava na uradno objavo PISA 2012 je tu: www.oecd.org/pisa/ke...erview.pdf
> >
> > prav imate, hvala za to. slika bi vsaj za našo državo morala biti bistveno bolj laskava, če bi uporabili prave rezultate raziskave pisa. že popravljam in se posipam s tono pepela.
> > novica

> ... čuj, Novica ... ja, ampak če si mislil, da jo boš kar tako zlahka odnesel, si se zmotil ... evo, za kazen moraš totemu forum.finance.si/?m=...433&single draveljskemu Amerikanceljnu napisat odgovor, da v OECD za izdelavo tistega za Slovenijo poraznega grafa niso upoštevali njegovih rezultatov, ampak da so uporabili napačne rezultate raziskave ...

jebiga, noben ni nezmotljiv. niti velikani, kot je oecd. po pravici povem, da za potrebe tega teksta na netu nisem niti pomislil, da bi preverjal vire, ki jih uporablja oecd.
verjemi mi, da bi se iz razumljivih razlogov ravno pri tem tekstu najraje ne zmotil. nikjer se ne zmotim rad, niti po krivdi drugih, ampak tukaj pa še toliko manj. karkoli si kdo misli o njem, ampak branimir štrukelj je mnogo prepameten, da ne bi znal tovrstnega favla odlično unovčiti pri svoji publiki.
spet, tona pepela, spodaj mihajlo in vuuššš na glavo.
novica

... eh, saj jaz vem, totemu forum.finance.si/?m=...433&single draveljskemu Amerikanceljnu moraš tisto boldano tam zgoraj povedat ...

A že bežen pogled na znanje naših maturantov ali, če hočete diplomantov, lahko tudi magistrov, nam pokaže resnico. Ljudje ne znajo sklanjati, spregati, tvoriti stavkov, da o logičnem mišljenju raje ne govorim. Da ne bo takoj pogroma za te heretične besede, naj priznam, da imajo včasih prav fascinantno znanje o kašni posamezni ozki temi, ki je potem ne znajo uporabiti v realnem življenju.
Uravnilovka, neselektivnost in popolna apatija dajejo žal porazne rezultate. Nobeni grafi z vsemi popravki vred te žalostne slike ne bodo spremenili. Dokler šolski sistem ne bo postal selektiven, dokler ne bomo nagrajevali sposobnih, tako učencev, dijakov, študentov kot profesorjev, dokler ne bomo šolskih programov očistili nepotrebne krame, dokler ne bomo začeli učiti in spodbujati logičnega in analitičnega razmišljanja in seveda upoštevati sposobnosti učencev, rešitve ni.
Res se je Novica zmotil, za kar se je opravičil, vendar je kljub temu odprl pravo temo, le da na napačnem koncu. Ni toliko problem v storilnosti, kot v vsebini in kvaliteti. Ideološko šolstvo, ki ostaja več ali manj nespremenjeno še iz časov socializma in nadgrajeno z Gabrovimi katastrofalnimi dodatki, ne more dajati dobrih rezultatov.

Za ohranjanje privilegij v neučinkovitem in nekakovostnem slovenskem javnem šolstvu, se z neprimernimi globami in visokimi kaznimi proti delu, povečuje nasilje nad gospodarstvom in podjetniki.

[NavadniNimda]
> [alek14]
> >OECD objavil zmotno sliko slovenskega šolstva
>
> Ob tej priliki bi se rad zahvalil sindikatom, še posebej pa Štruklju in Semoliču.
> Čestitam obema za izjemen dosežek.
> Ker pa so časi taki, bi se kazalo spomniti še idejnega očeta šolskega propada: dr. Slavko Gaber.
>
> Filozofiranje:
>
> Kaj je bilo prej kura ali jajce?
>
> Je bil Slavko Gaber najprej karikatura šolstva, ki ponuja nazive namesto razumevanja tvarine? Ali pa je bil šolski sitem prej dober in je bil samo on črna ovca.
> Nekaj od tega se da razvozljati z znanstveno natančnostjo; Naš šolski sistem prej ni bil permisiven in rezultati so bili boljši.
>
> Treba bo zadevo resetirati: učenci morajo postati nazaj brezpravni plebejci, brez slehernih pravic in s kupom obveznosti. Ocenjevati (s polno oceno) je treba vse, ZLASTI vedenje (osnovne in srednje šole).
>
> Situacija je padla tako nizko, da (po mojem trdnem prepričanju) v SLO ni več dovolj akademsko uposobljenih ljudi, ki bi lahko usposabljali naslednjo generacijo. Prihahajočo geneneacijo profesorjev (univerzitetnih) bo potrebno prečistiti, morebiten manjko pa nadomestiti npr. iz Nemčije. Ena prioritet družbe (ne samo države) mora biti vzpostavitev direktne povratne zanke med državnim financiranjem šolanja in šolskim uspehom posamezika (to pomeni šolnine, denar za šolo pa da država V ROKE študenta).
> V družbo v celoti bo potrebno vrniti koncept odgovornosti, ki se nam uspešno izmika že 25 let. Kapitalizem je povezan z lastnino. Lastnina pa z odgovornostjo skrbnega gospodarja. Zato je potrebno študentom dati denar za šolo V ROKE. Zaradi učenja "skrbnega gospodarjenja".
> Pa še nekaj. Država mora subvencionirati študijske programe, ki jih potrebuje gospodarstvo. To so taki kjer za kadre obstaja upanje, da bodo potem lahko kdaj delali na svojem področju. To npr. ni FDV.


5++

Tako je! Kljub malenkostnemu popravku v članku, takorekoč za decimalkico, ki je posledica par genialcev med mladino, ki "kvarijo" povprečje, je skupna ocena slovenskega javnosektorskega gulagiranega šolstva porazna. Po domače povedano, porabijo preveč, naredijo premalo, ali celo nič. Tudi pri matematiki in drugih resnih vedah (torej ne-družbooslovskih).

So stvari, ki jih OECD ne more (še) precizno ovrednotiti. Ampak vsak od nas, ki vidi kakšne pohabljene spake se klatijo & rezgetajo po parlamentu, po državnih medijih in ponekod celo po državnih podjetjih, bo vedel, da problem šolstva ni le problem šolstva, ampak vsiljenega socialistićnega sistema kot celote. Praznoglavje v šolstvu je le odmev ...

Zanima me, kje si ti v šole hodil- meni si 1x napisal, da je bilo kar ok poučevanje, ko sem te "pohvalil" za zanimivo razmišljanje.
Ti misliš na šolstvo zadnjih 23 let pri svoji oceni ?
Hvala za odgovor.
Pozdra

[alek14]
> [bodijelen]
> Res je, učitelji nimajo več avtoritete, starši pritiskajo na učitelje in na ocene.

To delajo zato, ker mora otrok na vpis za naprej pokazati neke zbrane točke, ne pa znanja.
Točkovanja je potrebno ukiniti in vpeljati sprejemne izpite. Otrok mora biti v strahu in negotovosti okoli nalog na sprejemnem izpitu.

Ne otroku ni potrebno biti v strahu, zgolj zavedati se mora s pravo povratno informacijo, kje s svojim znanjem je. Povratno informacijo naj dobi v šoli ob primerjavi z ostalimi, nagrado za opravljeno delo pa s svojimi starši. Seveda ne škodi kritična ocena učiteljev za (ne)vložen trud in napredovanje. Odraščajočemu je nujno pomagati ugotoviti njegove močne strani, za pravo izbiro poklica, bodočega dela in za njegovo samozavest. Potem se bodo tudi za učiteljski poklic odločali ljudje, ki z mladino radi delajo. A danes je verjetno več pedagogovih težav s težavnimi starši, kot z njihovim otrokom. Nagrada naj bo prislužena, ne pa, da starši pohvalijo otroka za dobro oceno, ki nima realne vrednosti ali pa zanjo celo pritiskajo v šoli na učitelja.
Pogost pojav je, da je dober, priljubljen učitelj tisti, ki ima visoko povprečno oceno in potem se tako vrednoti učiteljevo delo in prizadevanja za znanje njihovih otrok. Danes starši in učitelji ne vlečejo vrvi v isto smer za dobro otroka. Vzrokov za to je danes več. Koliko staršev še po prihodu v 5.r OŠ ima nadzor nad delom in prizadevanji njihovega otroka- nekje v tem času veliko starševskega vzpodbujanja v obliki navajanja na odgovorno delo, splahni.
Veliko bi se dalo še pokomentirati o vzrokih za znanje, vzgojenost, privzgojenost in osvajanje vrednot.
Slednje je danes poseben problem- učitelj, ki pogosto demonstrira vrednote za katere meni, da so prave vrednote, je pogosto tarča napadov posameznikov- namreč njegove vrednote in vrednote, ki jih vidi doma ali v okolju v katerem živi, so pogosto v razkoraku. Bojim se, da tako razdvojeni pri vrednotah kot jih mi odrasli demonstriramo našim otrokom, morebiti celo vodi do tega, da je mlado bitje na koncu povsem zmedeno. Kaj pa si naj mlado bitje misli, če tako pogosto sliši, da je šola slaba. Kako prikladno, dober razlog zanj, da se otrese odgovornosti. Morda pa le vseh 30 in več učiteljev skozi katerih roke je šel, ni naredilo vse tako slabo, kot je tukaj razbrati že takoj iz prvega posta. Ni dobro, če smo sami sebi privoščljivi tudi takrat, ko to ni nujno potrebno, ko je potrebno le zgolj kritičnost in pa predvsem poznavanje materije iz prakse. Težko tako čez palec ocenim kakšen je učitelj, če v praksi ne morem preveriti od blizu.

Otrok ima 3 možne motive za učenje:

1. Strah (pred slabo oceno, kaznijo, ki sledi)

- odgovornost se ne more na daljši čas graditi na strahu- Ta otrok bo enkrat odrasel. Malo razmisli o posledicah, ko ga bo ta strah funkcioniranja spremljal na vsakem koraku. Če boš s pogovorom, prisotnostjo vztrajal, bo to v otroku po določenem času preraslo v njegov način delovanja- odgovornost bo izhajala iz njega. Odgovornost, ki se gradi na zunanji prisili vodi kam…Govorim iz izkušenj, ne trdim, da pa se ob kakšnem posamezniku kdaj pa kdaj obnese tudi funkcioniranje z vsiljenim strahom.

2. Radovednost (zanemarljiva - večine šola ne zanima prav dosti)

- radovednost se prične prvi dan otrokovega življenja, s prvo igračko, ki je lahko plastični klump na 4 kolesih, ki po par urah konča pozabljen v nekem kotu. Potem kupiš novega, ker si opazil, da se stare ne dotakne več. Namesto tega mu morebiti za več ustvarjalnosti podariš igračko, ki to razvija- niso vse nesramno drage kot nekoč lego kocke na primer.

3. Nagrade za uspeh (straši ponavadi nimajo toliko, da bi vsi lahko obljubljali velikanske nagrade - majhne nagrade so brez učinka)

Zakaj obljubljati vnaprej nagrado? Naredi dobro, se potrudi, za to dobi priznanje, ki je lahko nagrada. Dragocene nagrade- če hočeš otroku dobro, ga boš nagradil kot ti zmoreš. Če so nagrade majne, lahko je tudi denar, bo morebiti celo dajal te nagrade na kupček in si postopoma nekaj kupil- npr. naredi nekaj doma, pri obeh starih starši, dosežek uspeh- prične kupovati dele za kolo, ki si ga tako želi. Del za delom, nagrada za nagrado, ekola potrebuje še radovednost, spretnost in bo šraufal- v nekem dogledenem času bo ponosni lastnik svojega kolesa. Naučil se je :
• Z malim se kam pride
• Iz malega rase veliko
• potrpljenja
• spoštovanje do vloženega dela
• naj še kaj naštevam in naštevam
•
V družbi nismo enaki, nikoli bili, nikoli ne bomo- otrok se postopoma mora s tem spoprijeti. Morebiti bo kateremu ravno želja po sosedovi dragoceni nagradi vzbudila trmo, da bo več vztrajal.

4. Ambicioznost in tekmovalnost (redki - srečni tisti, ki ju imajo pri otrocih. Naš šolski sistem oboje zatira).

Ni res, ves sistem tako ne dela - vsi učitelji ga ne zatirajo- naj te spomnim:
Mladi za napredek…, raziskovalne naloge, raziskovalni tabori, ….iz programa nekje_ V lanskem šolskem letu (2013/2014) so bili učenci ……. razreda vključeni v pilotski projekt "Razvoj, spodbujanje inovativnosti učencev v osnovni šoli"….Učitelj v razredu- kaj meniš, zakaj in kako dobi vzdevek » stari Zakajček že prihaja k pouku,…
V projekt smo bili vključeni ga. in g.……. delavnice za nadarjene vseh vrst, ki jih šole organizirajo, krožki,
Sistem tega v celoti ne zatira - zatirajo pa veliko staršev, ki so zadovoljni le- ob lepih ocenah in iščejo dlako v jajcu z odvetniki, da bi do ocene prišli- starši so po večini tisti.

Sledi: strah je univerzalen in učinkovit instrumet, ki lepo in vzgojno deluje. Deloval je, ko sem jaz hodil v šolo in bo tudi sedaj.

Ja očitno so tvoji starši ubrali to pot in imeli srečo.
Vsak otrok ne odreagira tako in tudi večina ne. Če ne prej, so taki zelo pogosto najbolj težki pubertetniki, ko menijo, da je prišel čas, da se takih spon, osvobodijo.
Kolega, nikoli nisem deloval tako, da bi otroka bilo strah, ko se danes pogovarjam z njimi dobim običajno pod nos, da jih je bilo strah. Ko vprašam kaj je to- je bil odgovor zmerom, ker smo kar ste naročili morali narediti. In, če nismo, ste vztrajali in povedali zakaj je dobro, da to naredimo. Aja, potem to ni bil strah. Iz tega sledi, moja vzgoja ni bila permisivna, bila je dosledna. Je pa tako vztrajanje res mnogo bolj naporno kot to, da mu primažeš klofuto, zapreš za 14 dni in osamiš od prijateljev. Taki potem podobno funkcionirajo na delovnih mestih- potrebujejo strah, da delo opravijo, delo je potem muka, ker če ga ne opravi uspešno, sledi namreč kazen. Če bi iz njegove notranjosti prihajal privzgojena odgovornost in …in…. in , bi bilo mnogo bolje.
P.s. človek pri vzgoji ne sme poklekniti od negativnih vzorcev v okolju – npr. mala nagrada ne zaleže.

Kolega, nikoli nisem deloval tako, da bi otroka bilo strah, ko se danes pogovarjam z njimi dobim običajno pod nos, da jih je bilo strah.

Evo, ta metoda je doma tudi pri tebi. Samo ni ti všeč ime, pa jo skušaš prikriti z drugim imenom. :)

Aja, sem se nasmehnil. Tu ni šlo o mojih otrocih, za druge je šlo. Ko jih danes srečujem, je njihov komentar tašen, kot sem ti ga prej podal. Glede mojih, oba sta odrasla, odgovorna, uspešna in se v brlog redno vračata. Kolegi se sprašujejo, kako ti je to uspelo?

Spodnje priredi na najino vsebino:

Dospe do svoje hoste ... Cuj, iz teme:

»Joj! kam bi del?«

»Kaj? - Kdo si božji? - Kam naj deneš, vprašaš?

I, kjer si vzel!

Zakaj bi učenci v osnovni šoli razvijali inovativnost? Od inovativnosti se ne da živeti. Nihče je noče. Če si inovativen boš teže dobil službo, ker se te bodo bali. Družba zatira inovativnost kjer le more.

Bilo je mišljeno v smislu:

inovatíven -vna -o prid. (i) knjiž.
nanašajoč se na (bistveno) izboljšanje,
izpopolnitev, uvedbo česa novega:
inovativna dejavnost / inovativni
strokovnjaki
Zakaj socialistično, pa četudi bi bilo, zakaj kaj dobrega ne bi ohranil, če je sploh kdaj bilo ?

Recimo, da te demantirajo kar ljudje iz področja:
"Ustvarjanje idej inovacij
Uporabljamo že znane in uveljavljene tehnike, s katerimi pridobivamo nove ideje, saj tako dosežemo boljše rezultate, kakor če čakamo na trenutek, da kdo dobi idejo. V podjetju lahko ustvarimo tudi tako delovno ozračje, da ljudje nenehno razmišljajo o tem, kaj bi še lahko spremenili.

www.aktualno.biz/200...chive.html

Kaj pa so drugega Boscaroli, Akrapoviči...?

Nima veze, če družba temu ni naklonjena, kaj bi svet brez inovativnosti.
Ne morem se kot osebek non- stop povsod in vedno jaz prilagajati okolju- zgolj toliko kot je nujno potrebno. Če jih ne bi bilo, bi še vedno kresali zgolj ogenj...
Uspešna gospodarstva so po svetu inovativna, kje bi bili danes, če tega ne bi bilo. No, po pravici tu in tam nam neko zadevo prodajo kot inovativno, a v resnici čas pokaže, da niti slučajno ni bila, da je bila zgolj komercialne narave.
Pozdravljen