Vsako leto zapade 2 milijarde kreditov, dodamo 1 milijardo za obresti in imamo še 1,5 milijarde proračunskega primanjkljaja. Brez velike matematike izračun kaže, da bi v proračunu morali imeti 3 milijarde le za servisiranje dolga in še 1,5 milijard za »futranje« preplačanih državnih uslužbencev in upokojencev. Seveda, kredite reprogramiramo, ki zaradi tega niso nič manjši le proračunska postavka »obresti« je še višja. In prav v tem je stabilnost slovenskih javnih financ vprašljiva in obstaja precejšnja nevarnost, da se bo morala Slovenija reševati z razpoložljivimi instrumenti EU. Kako naprej? Piketty bi z davki uvedel socializem, Marx bi prav tako na svoj način vzpostavil socialistično oblast. Pikettyjev model za Slovenijo ni uporaben, ker smo egalitarna družba z malo denarja, Marxovo komunistično utopijo in »Edija« smo že imeli in ni nam bila najbolj všeč. Piketty bi drugače delil, Marx bi pokončal kapitalizem (nacionalizacija, konfiskacija), revolucija.... Kakorkoli, Sloveniji še vedno »zapade« za 4,5 milijarde nečesa kaj smo že zapravili v povezavi s tistim kaj sproti zapravljamo. Torej, pol proračuna smo že zapili, pred tem zatiskamo oči in plačilo zapitka prelagamo v prihodnost...pa vendar nam finančni trgi sporočajo, da se čas nekontroliranega zapravljanja izteka. Bratuškova je z malo finančne akrobacije le preložila prihod Trojke. Naša rešitev je v Bruslju in za začetek v vsaj 10 milijardni pomoči in v »strokovni« pomoči Trojke pri odpuščanjih v prevelikem in preplačanem javnem sektorju, včeraj je tudi Fakin ocenil, da je v Ljubljanskem kliničnem centru nekaj 100 človeških lukenj (ne virov) preveč, in takšnih človeških lukenj je, po Pahorju, v javnem sektorju 50%, če še dodamo veliko neprilagojenih pokojnin, posebej tistih, kaj jih je prinesel veter, smo Trojki dali kar dobro izhodišče za reševanje Slovenije, če dodamo še nujne prodaje Telekoma, Petrola, Triglava, Luke, nekaj bolnišnic, porodnišnic, železnice...Trojka niti ne bo imela tako slabega izhodišča.