Iz zgoraj opisanega primera iz Posočja lahko vidimo, da so se ljudje lepo vključili v okolje

Samo vprašaj jih še: ali so slovenski ali britanski rezidenti. Prav tako italiane, ki imajo nepremičine in
živijo v Sloveniji. Slutim, da so uradno vsi (no, večina) 181 dni na leto v matični državi in tam plačujejo dohodnino. Razen upokojencev, mogoče, ki imajo prihodke zgolj iz kapitala.

Ah, ko ne bi tako poenostavljali. Ljubitelji demokraticnega socializma seveda ne bodo sli v avstrijo, nemcijo, ZDA, ali kamorkoli v tujino, ven gredo tisti, ki jih kapitalizem pac ne moti, in ki majo na trgu zanimivo izobrazbo (vecina ljubiteljev DK ima izobrazbo sorodno nasemu Mesecniku).

Tudi ce bi 90% slovencev bilo z vsem srcem za demokraticni socializem, to pomeni se vedno 200.000 potencialnih izseljencev.

Tudi v ZDA so migracijski procesi močni. Od lela 2000 do leta 2012 je prebivalstvo New Yorka zraslo za 5%, v istem času se je prebivalstvo območja Atlante povečalo za 27%, Houstona za skoraj 30%. Zakaj se Američani selijo na jug in zahod? Zanimivo je, da so zaslužki v mestih, ki privlačijo Američane običajno nižji od mest iz katerih prihajajo (?). Mesta, ki jih Američani zapuščajo imajo višjo produktivnost od mest v katera se priseljujejo. Delo v Atlanti je plačano 22%, delo v Houstonu pa za 12% manj, kot delo v New Yorku. In zakaj se priseljujejo? Zaradi stanovanja, kajti v New Yorku so stroški stanovanj za 60% višji od stroškov v Houstonu in 70% od stroškov v Atlanti....In zakaj so stanovanja tako draga v New Yorku in Kaliforniji? Del odgovornosti je na politiki, ki zavira gradnjo novih stanovanj.
Paul Krugman "Wrong Way Nation" na: www.nytimes.com/2014....html?_r=0

O, Janez... Presenetile so ti izjave o nekakovosti in neperspektivnosti slovenskega šolstva? Pa kje ti živiš? Danes za izpit iz kemije na visoki strokovni šoli!!! v Slo potrebuješ znanje 1/2 srednješolske knjige iz začetka 80-let...

Program MC vceraj predstavljen v casopisu pravi, da usklajevanja pokojnin ne bo, dokler ne bo rast najmanj 2.5%. Nepremicnisnki davek bo. Ljudje bodo lahko dobivali rento v zameno za zastavljeno nepremicnino. Temu se poenostavljeno rece prisilna oddaja nepremicnin. Ali sistematicna razlastitev. En pametnjakovic se zgraza, da so Slovenci zasvojeni z nepremicninami. In se skandalizira, ker so lacni in prezebajo. Demokraticni socialisti bodo znova uvedli totalitalitarizem najhujse sorte.

[bc123a]
Tudi ce bi 90% slovencev bilo z vsem srcem za demokraticni socializem, to pomeni se vedno 200.000 potencialnih izseljencev.

Ironija in tragika Slovenije je, da bežijo pogumni. Brez teh 200.000 bo demokratični socializem zasijal v vsej svoji bedi.

glej tomažič......v slovenskem sistemu je skritih preko 10.000 Udbašev, ki iz slovenskega sistema vlečejo rento in njihova zadnja želja je, da bi bili mi odprta, razvita, transparentna država, kjer bi bili državljani tudi po evropskih standardih kapitalisti.....zato bodo za časa svojega življenja storili vse, da bo slovenija tarča posmeha, da bo non stop v krizi in da se jo bodo tujci izogibali na daleč, samo da se nič ne spremeni, pa če ljudje pomrejo od lakote....samo da se njih ne bo našlo....ampak bije jim zadnja ura

Večina izseljenskega vala gre v Avstrijo in Nemčijo. Lahko bi ostali kar doma, če bi Slovenija postala kar 10. avstrijska ali 17. nemška zvezna dežela. Ponuja se vprašanje, če bi nas sploh hoteli, ko so bili enkrat že izgnani.

LP
Tupamaros

"Čudenje nad Junckerjevo potezo razkriva zgolj strašno prevlado (ne le medijske) domače zaplankanosti in predpolitičnega eliminacionizma ..."
" ... Predvsem od zunaj sploh vidijo Slovenijo (& njene institucije) - mi vidimo samo sovražnike. V tem je point, ne v AB ..."
(Tako - morebitni - izbor Alenke Bratušek za našo evropsko komisarko pojasnjuje in zagovarja nekdanji predsednik stranke Zares Gregor Golobič; vir: Twitter) ! p.s. Tile levičarji na čelu z Kučanom, Golobičem, Jankovičem.,.,. Bratuškovo .,., so nas uničili !!!

[tupamaros]
Večina izseljenskega vala gre v Avstrijo in Nemčijo. Lahko bi ostali kar doma, če bi Slovenija postala kar 10. avstrijska ali 17. nemška zvezna dežela. Ponuja se vprašanje, če bi nas sploh hoteli, ko so bili enkrat že izgnani.

Saj smo že postali zakotna evropska provinca pod oblastjo bruseljske birokracije in od takrat nam gre samo na slabše ...

Ta začudenost nad številom dnevnih migrantov v Avstrijo je malo čudna. Kako to, da je to komaj zdaj ta novica prišla do žabarije?
Na skupnem evropskem trgu česa drugega ne more biti. Ljudje se temu pač prilagodijo.
Nihče se pa ne čudi nad množico pretežno državnih uslužbencev, ki se tudi vsakodnevno vozijo na delo iz SV Slovenije v Ljubljano ali še naprej. Pri tem celo namerno iščejo službo čimdlje od doma, ker država brez pomišljanja plačuje potne stroške, ki so lahko celo višji od plače.
Malo poenostavljena računica dveh Prekmurcev. eden se vozi na delo 30-50 km v Avstrijo za našo dvojno plačo in limitirane potne stroške, drugi pa se vozi 150 ali 200 km na zahodni del RS za precej manjšo plačo, ampak še enkrat toliko pa dobi v potnih stroških. Glede na množico prvih in drugih, se nihče ne vozi sam.

[Inside]
Koga briga za te "Slovence", ki se vecinoma prodajo ven za drobiz, ker se niso doma sposobni postaviti zase in doseci zase zadovoljiva delovna mesta in pogoje za zivljenje. Vecina ga itak vlece domacinom kot bo Ab staremu perverznezu. :)

Temu recem pravi crni humor ;)

L.P.: 1/2 Jodlar

Tovarisi Banovci so norci, ki se delajo psihiatre. Skandalizirajo se nad ljudmi,ki bi radi ostali v svojih nepremicninah, za katere so vsakodnevno krvavi pot potili. Skandalizira se nad tem, da bi radi nepremicnine zapustili svojim otrokom, ki so od rane mladosti vozili sajtrge, premetavali cegle in mesali beton, bili skromno obleceni in niso smeli niti sanjati o pocitnicah kaviarlevicarjev. Dobri ljudje, dobre druzine so torej leglo vsega zla. Najhujse zlo so neodvisni posamezniki, te je treba ponizati, pognati na cesto, razdeliti njihovo premozenje ""svojim"" in VLADATI VLADATI S TRDO ROKO.

... Slovenec beži pred demokratičnim socializmom ...

... evo, včasih so se tukaj na Financah zmrdovali nad premajhno mobilnostjo ljudi, zdaj pa so ljudje mobilni, pa se tukaj na Financah spet zmrdujejo ... pizda, kdaj bodo tukaj na Financah končno enkrat zadovoljni? ...

P.S.: Slovenca sploh ne moti, ko se Američan v Los Angelesu na delo vozi 140 km z enega konca mesta na drugi in potem spet nazaj, ker je pač mesto tako veliko ...

Dokler bo kontinuiteta s kurcanovo udbomafijo na oblasti ni izhoda za slovence a to bo resila trojka brusel in haag se letos!

Tistih 140km mu v Amertiki nihče ne plača, kot pričakujejo naši socialisti.

[najobj]
... Slovenec beži pred demokratičnim socializmom ...

... evo, včasih so se tukaj na Financah zmrdovali nad premajhno mobilnostjo ljudi, zdaj pa so ljudje mobilni, pa se tukaj na Financah spet zmrdujejo ... pizda, kdaj bodo tukaj na Financah končno enkrat zadovoljni? ...

P.S.: Slovenca sploh ne moti, ko se Američan v Los Angelesu na delo vozi 140 km z enega konca mesta na drugi in potem spet nazaj, ker je pač mesto tako veliko ...

Državna propaganda ima vedno za bregom nekaj drugega, kot izgleda na prvi pogled. Jaz sem mislil, da smo (tudi) zaradi tega šli v EU, da bomo imel prost dostop do skupnega trga dela.
Ampak če se bodo začeli zdaj pojavljati članki o izdajalcih demokratičnega socializma, potem zna biti problem nekje drugje.

Počasi bo menda treba rešiti vprašanje njihove dvojne obdavčitve ...

[najobj]

P.S.: Slovenca sploh ne moti, ko se Američan v Los Angelesu na delo vozi 140 km z enega konca mesta na drugi in potem spet nazaj, ker je pač mesto tako veliko ..

www.statisticbrain.c...tatistics/

Očitna je razlika med razvitim kapitalizmom in demokratičnim socializmom. Če želimo napredovati v potrošnji in BDP, se mora v službo kam daleč voziti vsak sam v svojem avtomobilu. Taki so avtomatično idealni potrošniki, brez njih pa kapitalizma ni.
V demokratičnem socializmu tipa "Martin Krpan" veseljaki goljufajo sistem, tako da se vozijo po štirje skupaj. Tudi dnevni migranti na območje severnega kapitalizma se niso znebili svojih komunajzarskih navad. To bi bilo treba z zakonom strogo prepovedati in na Šentilju ponovno postaviti kontrolo.

Justin Stanovnik: "V skupni svet prebujenosti."

Novice torek, 2. 9. 2014
"Dokaz imate v slovenskem 13. juliju 2014. Tedaj so nastale moralne in politične razmere, za katere lahko samo v luči hude poškodovanosti razumemo, da se državljani nanje niso ustrezno odzvali in jih z ustavno avtoriteto volivcev sanirali," je pred Vrhovnim sodiščem povedal Justin Stanovnik.

V nadaljevanju objavljamo nelektoriran govor Justina Stanovnika, ki ga je imel pred Vrhovnim sodiščem v soboto, 30. avgusta.

Že drugič mi je bilo omogočeno, da vas nagovorim; vas, ki se že dva meseca zbirate pred to veliko hišo, ker vas vznemirja, ne vznemirja, ker ste ogorčeni nad tem, da v njenih prostorih nastajajo besedila in se izrekajo misli, ki se – če kje – ravno tu ne bi smele. Prihajate sem, ker se zavedate, da se s tem, kar se tu dogaja, žalijo častivredni ljudje in napada država, ki je še prav zgradili nismo. Napada zato, ker je pri nekdanjih lastnikih nepriljubljena, da ne rečem osovražena. Osovražena zato, ker bi hotela biti takšna, kakršno zahteva zgodovina.

V ilustracijo, kako nedograjenost države deluje, naj vam posredujem kratek medijski utrinek. 26. maja letos je Delov novinar Rok Kajzer imel optimistično videnje prihodnosti, ki ga je uvedel s trditvijo, da se je »nekaj odrešilnega že zgodilo«. Ko je pojasnil, da je s svojo »odrešilnostjo« mislil na okoliščino, da so »nekdanjega premiera poslali za rešetke«, je še nadaljeval: »policisti, tožilci in sodniki pa so se končno brez strahu lotili velikih rib«. Ker so »velike ribe« - zares velike ribe – če v slovenskem merilu naredimo potrebne primerjave, lahko samo tisti, ki so leta 1945 (za vajo pa tudi že prej) uprizorili vrsto množičnih umorov in iz njih sestavili veliki slovenski genocid; o teh ribah pa še nismo slišali, da bi katerega od »policistov, tožilcev in sodnikov« kaj bolj vznemirjale. Ker ne moremo verjeti, da Delov novinar s tem stanjem ni seznanjen, si ob tem mislimo, da bi bilo prav, če bi meritornost zaporedja svojih predpostavk ponovno premislil. Med bankami in genocidom je kljub vsemu razlika!

Pa kaj bi vam pripovedoval! Rekli smo, da bomo skušali razumeti, kaj je z nami, kaj bi bilo treba reči o nas. Vidite, Heraklit je 500 let pred Kr. v Efezu izgovoril besede, ki veljajo sedaj za nas. Govoril je o »skupnem svetu prebujenosti«, o tem, da se mora človek dvigniti nad »zasebni svet spanja« v »skupni svet prebujenosti«. S tem je postavil – ne da bi prav vedel za velikost svojega odkritja – temelje grške polis, ki je postala evropski kriterij vse do sedaj. V taki ali drugačni obliki se je Evropa pri svojih odločitvah vedno znova k temu kriteriju vračala, vedno znova pa se mu tudi upirala, prav nazadnje tudi z zablodami totalitarnih ideologij. Kadarkoli kdo zagleda skupnost – ne da bi se je hkrati hotel polastiti – se s tem dvigne v stanje prebujenosti, v parametrih evropskih norm. Ne biti samo zase – biti samo zase je »spanje« – ampak biti zase in hkrati za skupnost! To je iztočnica za odgovor, zakaj smo tukaj.

Dovolite mi, da vam sedaj predstavim nekaj prizorov, ki sem jih doživel sam, a govorijo o naši temi in verjamem, da vam ne bodo tuji, saj jim je dramaturgijo določil naš skupni čas.

Junija leta 1949 so na Klasični gimnaziji v Ljubljani aretirali pet maturantov. Namesto, da bi šli pisat slovensko maturitetno nalogo, smo šli na Ozno; po nekaj tednih, ki smo jih preživeli v tejle stavbi zadaj za nami, pa so nas premestili v delovni lager Strnišče. Tu se nam je zgodilo naslednje: Že čez kak mesec se je med nami pojavil tudi naš profesor Danilo Korče. Ne vem zakaj, a tako je naneslo, da so ga postavili za vodjo naše skupine, ki je hodila delat v neki peskolom, nekje proti vzhodu. Ne vem, če imate kako predstavo, kako so videti globoki panonski kolovozi, če so napolnjeni z lužami umazane in blatne vode. Nekoč je vsega tega bilo toliko, da je v stražarja, ki nas je spremljal, šinila neka misel. S strogim glasom je ukazal profesorju, naj nam ukaže leči v tisto brozgo. Ko smo se čez čas lahko dvignili, smo zagledali Korčeta sedeti na robu kolovoza in krčevito jokati. Bil je to velik človek, lahko bi rekel ogromen, in tisti jok ni hotel nehati. Tam smo stali, od nas tekla voda in blato, a tisti jok, v katerem bi bilo težko ne videti protesta, je bil po svoje tolažljiv, lahko bi rekel odrešilen. Instinktivno smo začutili, kaj se je zgodilo in zakaj je profesor naredil, kar je naredil.

V Strnišču smo bili kako leto. Do februarja naslednjega leta domači niso vedeli, kje smo ali če sploh smo. Čeprav smo bili kaznovani »administrativno«, kakor se je reklo, na dve leti in štiri mesece, so nas izpustili prej, ker so Američani v zameno najprej za izkazano mednarodno, pozneje pa trajno finančno pomoč, zahtevali, da jugoslovanski boljševiki razpustijo prisilna delovna taborišča.

Ko nas je enkrat avgusta naslednje leto vseh pet prišlo na gimnazijo vprašat, če bomo sedaj lahko delali maturo, se je dogodilo nekaj, kar, vsaj po mojem razumevanju, spada v izbor te pripovedi. Ko smo se po kamnitih stopnicah dvigali proti prvemu nadstropju, so nas na prečnem hodniku čakali trije profesorji: biolog Kapus, matematik Ziegler in profesor Vlasta Pachajner. Ko smo prišli do vrha, so vsakemu dali roko, Pachajnarjeva pa je posebej stopila naprej in povedala naslednje besede – »Fantje, če ste imeli kaka dekleta, vam zagotavljam, da niso toliko mislili na vas, kot sem jaz«. Že samo po sebi, malo pa tudi zato, ker profesor Pachajnarjeva ni bila kdorkoli, smo bili ob tem nemalo počaščeni. Potem so nas vse peljali še v zbornico, kjer smo potem za neko mizo skupaj spili kavo. Klasična gimnazija v Ljubljani je takrat imel 20, morda 30 učiteljev, trije med njimi pa so bili takšni, da so si omislili ta sprejem, čeprav so pri tem morali nujno prebiti večinsko gledanje. Mogoče malo tudi zato, ker so bili naši učitelji; a vseeno. Gotovo sedaj že veste, kaj vam želim sporočiti: da spadate tudi vi med tiste ljudi, ki hočejo biti del »skupnega sveta prebujenosti«, kakor je to voljo izrazil Heraklit iz Efeza daljnega leta 500 pred Kr. Med tiste ljudi, ki ne bi mogli prenašati, da bi tisti, ki so sprejeli odgovornost za »svet prebujenosti«, ostali sami. Saj se strinjate, da v Sloveniji ni treba segati po imenih, če govorimo o človeku, ki je hotel uveljaviti »svet prebujenosti«. Naj vam povem še en primer.

Boljševiška oblast je prav od začetka izkazovala svojo moč tudi tako, da je, vsaj na podeželju, župnik za vsako nedeljo moral prositi za dovoljenje, če je hotel koga poslati s puščico po cerkvi. Včasih za dovoljenje ni hotel prositi, včasih pa je prosil, a ga ni dobil. V moji dolini se je v takih primerih, od začetka do konca, vedno dogajalo naslednje. Po pridigi je v cerkvi za nekaj minut zavladala tišina, potem pa je v drugi ali tretji klopi eden od kmetov vstal in nesel svoj prispevek na oltar. Za njim so eden za drugim začeli vstajati tudi drugi in na rob oltarja odlagali svoj del. Verjetno jih med njimi ni bilo prav veliko, ki v tem ne bi videli kljubovanja rafiniranemu nasilju. A vidite, ničesar od tega ne bi bilo, če ne bi bilo tistega začetnega vzgiba –tistega človeka, ki je prvi vstal.

Ko se danes soočamo s temi prizori, delamo zato, ker vemo, da naša sedanjost, po zgodovini, kakršno smo v preteklem stoletju imeli – in jo še imamo – od nas terja predvsem in v prvi vrsti samo eno: da omogočimo rehabilitacijo slovenske kulture, politične in vsake druge kulture. Kulture, kakršna se je izoblikovala na duhovnih prvinah antike in krščanstva in moderne demokracije – z eno besedo, v evropski civilizaciji.

Boljševiška intervencija je bila za slovensko zgodovino posebej usodna. Bila je izvedena v času, ko narod ni bil avtonomen in ni mogel svobodno organizirati svojih sil za obrambo. Doživel je dva udarca. Prvi udarec so mu napadalci zadali tako, da so mu, bodisi s fizičnim uničenjem, bodisi z izgonom, bodisi z zaplembo svobodne besede vzeli elito, ki je brezpogojni dejavnik narodovega obstajanja zato, ker predstavlja prostor – če je nastajala svobodno – v katerem nastaja osnovna narodova misel o sebi. Če narod nima elite, ne ve, kaj je, ne ve, kam gre, ne kje so meje njegovih možnosti in ambicij.

Drugo vprašanje pa je zadeva slehernika – človeka kot človeka. Še preden so se do kraja polastili naroda, so boljševiki uveljavili kontrolo nad mediji in jih v celoti spremenili v razglasne postaje svoje ideologije. Slehernik je bil vedno bolj soočen z dvema podobama sveta: ena je prihajala od ideoloških agentov boljševiškega sveta, drugo pa je slehernik vsak dan srečeval v vsemogočih depandansah svojega realnega življenja. Zato je vedel, da je resnična. Spoznaval jo je na izkustveni način. V oni drugi, čeprav je bila umetelno in rafinirano servirana, pa ni mogel biti eno s seboj, zato je začel prevajati v svoje izkustvo. Celi narodi boljševiškega bloka Vzhodne Evrope so reševali svojo dušo s prevajanjem. Dokler je šlo! Neskončno pa slehernik tega napornega obstajanja ni vzdržal. To se je posrečilo samo ljudem z izjemno človeško nadarjenostjo, ki jih sicer tudi ni bilo malo, vplivne večine pa niso mogli imeti!

Mnogo – premnogo – jih je začelo sprejemati servirano resnico. In kmalu in vedno bolj vidno in vedno bolj intenzivno in celo vedno bolj zagrizeno so ljudje – premnogi ljudje – začeli razodevati podobo, ki ji, zaradi izvora, ni bilo mogoče reči drugače kot »totalitarna poškodovanost«. In kaj nam je storiti? Ali bi bilo sprejemljivo, če bi rekli, da nam ne preostane drugega kot to, da razumno in zvesto in z veliko simpatijo do ljudi še naprej pomagamo ustvarjati »skupni svet prebujenosti«, kot nam je priporočal stari Heraklit.

Kako zares bi morali razumeti in sprejeti Heraklitov opomin, nas opozori slutnja, ki nikakor ni prazna, saj nam jo nakazuje sedanja resničnost, da obstaja kruta možnost, da se nekateri narodi boljševiške poškodovanosti ali boljševiške pohabljenosti sploh ne bodo rešili. Da bo ostala in jih za zmeraj spremljala, kot zgodovinska mutacija. Ali je kaka stvar ali kaka možnost, ki bi človeka mogla bolj vznemiriti in strezniti!

Če hočete dokaz, ga imate v slovenskem 13. juliju 2014. Tedaj so nastale moralne in politične razmere, za katere lahko samo v luči hude poškodovanosti razumemo, da se državljani nanje niso ustrezno odzvali in jih z ustavno avtoriteto volivcev sanirali. A tega niso storili. S posledicami, ki temu dejanju ali, bolje, nedejanju podeljujejo značaj stoletne neprisebnosti. Nič jih ni ganilo! Ne pravno nasilje nad človekom, ki je izšel iz naroda in poskrbel za dokaze, da mu je sposoben odpirati evropske perspektive, ne umiranje desettisočev in desettisočev v globinah izkopanih in neizkopanih jam.

Še bolj turoben pa je ob tem molk etablirane nove elite. Nedavno sem prebral razpravo prof. Ernesta Gellnerja: »Ponovno rojstvo od spodaj«. Pokličimo torej ljudi. Če je tako, potem je čas, da pokličemo vse ljudi! Pojdite k ljudem in jim povejte, za kaj gre. Če imate pet prijateljev, jih obiščite pet, če jih imate deset, pojdite k desetim. Če jih imate dvajset, poskrbite, da jih bo za vaše spoznanje izvedelo dvajset. Ne dovolite, da bi kdo ostal neobveščen. Da ne bi bilo Slovenca, še tako poškodovanega, ki ne bi slišal, da gre sedaj resnično za nov svet – za »skupni svet prebujenosti«.

Justin je užaljenec, ker mu v socializmu ni uspelo. Sedaj, ko je pa prišel do besede pa povzroča zdrahe, ki Slovenijo potiskajo navzdol.Že 23 let imamo po Justinu opevan družbeni sistem, pa je slabše in slabše.Očitno je glavni vzrok moralne in finančne krize v državi rehabilitacija raznih intelektualcev iz domobranskih vrst in njihovih somišljenikov.Tako je pač, če sodobno demokracijo predstavljajo nekdanji izdajalci naroda.

S tabo je vse v redu, samo podstreho imas pa ful razmetano. Ful razmetano.

[DarthRadar]
glej tomažič......v slovenskem sistemu je skritih preko 10.000 Udbašev, ki iz slovenskega sistema vlečejo rento in njihova zadnja želja je, da bi bili mi odprta, razvita, transparentna država, kjer bi bili državljani tudi po evropskih standardih kapitalisti.....zato bodo za časa svojega življenja storili vse, da bo slovenija tarča posmeha, da bo non stop v krizi in da se jo bodo tujci izogibali na daleč, samo da se nič ne spremeni, pa če ljudje pomrejo od lakote....samo da se njih ne bo našlo....ampak bije jim zadnja ura

10* za tvoj spot
Poznam v svoji stanovanjski soseski štiri take predčasno upokojene udbaške špiclje z visoko rento, ki zanjo niso vplačevali niti 20 let. Nihče od njih ni starejši od ~55-60 let. Večinoma so po službeni navadi v bližnjih lokalih in poslušajo komentarje.
LP
Tupamaros

[afnogunc]
Tistih 140km mu v Amertiki nihče ne plača, kot pričakujejo naši socialisti.

... čuj, sfalil si poanto ...

Kdo pravi, da je slovensko šolstvo zanič? Poglejte Alenko - zgleda, da jo bodo (z magisterijem FDV) zaposlili kar pri Junckerju. Ha, to pa ni kar tako, kajne? Da ne omenjam njenega znanja tujih jezikov ter poglobljenega poznavanja poslovnega bontona in seveda osebne urejenosti, ki je tudi plod njenega fakultetnega izobraževanja. In ob vsem tem znanju sploh ne potrebuje denarja, le čas. Res je neprecenljivo tole naše šolstvo.

[mutla]
Kdo pravi, da je slovensko šolstvo zanič? Poglejte Alenko - zgleda, da jo bodo (z magisterijem FDV) zaposlili kar pri Junckerju. Ha, to pa ni kar tako, kajne? Da ne omenjam njenega znanja tujih jezikov ter poglobljenega poznavanja poslovnega bontona in seveda osebne urejenosti, ki je tudi plod njenega fakultetnega izobraževanja. In ob vsem tem znanju sploh ne potrebuje denarja, le čas. Res je neprecenljivo tole naše šolstvo.

Pozabljaš na Alenkine, z izkušnjami pridobljene, veščine... ;)

[tupamaros]
Večina izseljenskega vala gre v Avstrijo in Nemčijo. Lahko bi ostali kar doma, če bi Slovenija postala kar 10. avstrijska ali 17. nemška zvezna dežela. Ponuja se vprašanje, če bi nas sploh hoteli, ko so bili enkrat že izgnani.

LP
Tupamaros

Na njihovem mestu si nas ne bi želel kot neko priključeno deželo, rajši bi odpiral v Sloveniji trgovine s poceni robo.

[fibonaci]
> [najobj]
>
> P.S.: Slovenca sploh ne moti, ko se Američan v Los Angelesu na delo vozi 140 km z enega konca mesta na drugi in potem spet nazaj, ker je pač mesto tako veliko ..

www.statisticbrain.c...tatistics/

Očitna je razlika med razvitim kapitalizmom in demokratičnim socializmom. Če želimo napredovati v potrošnji in BDP, se mora v službo kam daleč voziti vsak sam v svojem avtomobilu. Taki so avtomatično idealni potrošniki, brez njih pa kapitalizma ni.
V demokratičnem socializmu tipa "Martin Krpan" veseljaki goljufajo sistem, tako da se vozijo po štirje skupaj. Tudi dnevni migranti na območje severnega kapitalizma se niso znebili svojih komunajzarskih navad. To bi bilo treba z zakonom strogo prepovedati in na Šentilju ponovno postaviti kontrolo.

Samo ukineš plačilo potnih stroškov, pa je.

[najobj]
> [afnogunc]
> Tistih 140km mu v Amertiki nihče ne plača, kot pričakujejo naši socialisti.

... čuj, sfalil si poanto ...

Čuj, zdaj pa res nisi našel pravega, on sploh ne more falit, dokler gunca afne :)

Zato njemu ni treba vedeti, da tudi Američani kupujejo avtomobile in bencin iz svojih plač, tudi če stroški prevoza niso prikazani posebej, ampak je zato plača toliko višja.

[denac]
V Jugoslaviji novinarji kaj takega sploh niso smeli pisati. Če bi že tak prispevek izšel, bi si vsi odgovorni v časopisu prislužili leta aresta.
Madona, vsaj ta napredek je, če že ni nič drugega.

Dolga desetletja jugoslovanskega zatiranja vsakakršne svobode je danes obrodilo sadove. Ljudje drugačnega sistema nočejo. Hočejo zatiranje, združeno levico in demokratični socializem.
Nikoli pa ti bedaki ne bodo pristali na ugotovitev, da so strahotno indoktrinirani. Raje ti navržejo, da si pač ti indoktriniran v drugo smer.

Uspešno gospodarstvo in dober zaslužek za povprečnega človeka ne pomenijo indoktrinacije.
Za levakarje pa so taka gospodarstva najbž zgolj indoktrinirana fatamorgana.

Zreli bomo kot narod takrat, ko bomo v interesu naroda za nekaj časa prepovedali levičarje in jih strogo kaznovali. Vsak narod, ki so ga desetletja tlačili komunisti zaradi komunistične revolucije, bi bil dolžan to narediti.

Pozabljaš da je naša predanost socializmu zgolj navidezna. Slovenci bi radi imeli predvsem kapitalistične plače, ter socialistično delo in socialne pravice. Vprašaj vse volilce demokratičnih socialistov, če so pripravljeni delati 2 ure na dan več, za to da bi lahko živeli v socialističnemu raju, pa si lahko misliš kakšen bo njihov odgovor.

[vickibedi]
> [fibonaci]
> > [najobj]
> >
> > P.S.: Slovenca sploh ne moti, ko se Američan v Los Angelesu na delo vozi 140 km z enega konca mesta na drugi in potem spet nazaj, ker je pač mesto tako veliko ..
>
> www.statisticbrain.c...tatistics/
>
> Očitna je razlika med razvitim kapitalizmom in demokratičnim socializmom. Če želimo napredovati v potrošnji in BDP, se mora v službo kam daleč voziti vsak sam v svojem avtomobilu. Taki so avtomatično idealni potrošniki, brez njih pa kapitalizma ni.
> V demokratičnem socializmu tipa "Martin Krpan" veseljaki goljufajo sistem, tako da se vozijo po štirje skupaj. Tudi dnevni migranti na območje severnega kapitalizma se niso znebili svojih komunajzarskih navad. To bi bilo treba z zakonom strogo prepovedati in na Šentilju ponovno postaviti kontrolo.

Samo ukineš plačilo potnih stroškov, pa je.

Kaj - je?