Utopija je v pričakovanju, da bodo banke, ki so itak pred bankrotom, prezadolženim podjetjem sploh dajale kredite.
Odgovor je NE, ne morejo. Podjetja se morajo razdolžiti in najti nedolžniške vire kapitala skozi dokapitalizacije ter tako postati za banke nerizični kreditojemalci.

Ukrep s povečanjem likvidnostnih rezerv je pa strel v glavo - še tisto malo sredstev ne bodo plasirali v kredite temveč v rezerve.

Skratka brez naslednjega kroga razdolževanja, likvidacije slabih kreditov in razlastitve slabih lastnikov prezadolženih podjetij ne bo šlo. Za vse to bo pa potreben nov sveži tuji kapital. Ki pa je v nasprotju z izgradnjo demokratičnega socializma v Đamahiriji Slovenistan. Skratka čaka nas stagnacija še nadaljnja leta, vmes nas po ekonomski razvitosti prehiti še Kosovo.

Čufer je razvadil državni banki s prodajo državnih zakladnih menic, ki so za bankirje zelo donosen, lep in čisti posel. Država plačuje obresti in banki, ki sta postali sami sebi samozadosten sistem prav lepo živita od teh državnih obresti. Na drugi strani imata slabo banko na katero pridno prenašata rezultate svojega slabega dela oz. nedela. In zakaj bi se ukvarjali s kreditiranjem gospodarstva? Na koncu koncev ju država ni dokapitalizirala zaradi potreb gospodarstva, dokapitalizirala ju je zaradi lastnih potreb in sta NLB in NKBM pravzaprav državni samopostrežbi, ki ju bo treba kmalu ponovno dokapitalizirati.

Enostavna rešitev, najti komercijalno usmerjene uprave, prihodke uprav dati na minimum in vnesti klavzulo o plačilu z opcijami katere so unovčljive šele po 5 letih od izdaje, da imajo uprave interes banko obvladovati s strani rizika in dolgoročne profitibilnosti. Stvar rešena. Seveda moraš ob tem dati upravam "proste " roke odločanja in držati stran od njih kar se da razne "Mencingarje" .