Podobno, kot stari absint, menda zmeša glave slovensko "vino" šmarnica. Aufbiks pijača. Prodaja je prepovedana. Lep dan.

[bigl]
Podobno, kot stari absint, menda zmeša glave slovensko "vino" šmarnica. Aufbiks pijača. Prodaja je prepovedana.

tole je dolga relativno odpuljena zgodba, ki se zacne z radovednostjo evropskih vinarjev v drugem delu 19. stoletja, kako obogatiti evropsko trto (vitis vinifera).

v iskanju novih idej so uvozili iz amerike tamkajsnje samorodnice (vitis labrusca, riparia, rotundifolia etc). ki so uspevale super, bile trpezne na klimo in bolezni (zelo drugace kot evropska) in so jih bili veseli.

vendar so z njimi prinesli tudi skodljivca, trtno us. z njo amerikanke v redu shajajo, sicer jim smeti po listih, ampak to je vse. no, ko je trtna us spoznala evropsko trto, pa je bila nad njo tako navdusena, da se je naselila tudi v koreninah. trta nad tem ni bila enako navdusena in je zacela mnozicno crkovati, tako da so bili vinogradi v prvih desetletjih 20. stoletja dobesedno, ampak res dobesedno zdesetkani.

po odkritju, za kaj gre, so zacele padati prepovedi, ki so amerikanke potisnile ven iz trznih vinogradov in bolj kot ne v domeno samo domace rabe. kjer pa amerikanke se vedno zelo lepo uspevajo, ker so pac po naravi zverine. in se komot pridela tudi dosti vina, ne da bi to prinasalo taksne stroske, kot jih ima gojena evropska trta kot najbolj spricana kmetijska kultura.

v tem smislu to vino predstavlja med drugim nekaksno nelojalno konkurenco oziroma je to bilo uspesno zakonodajno prodano, tako da je tudi prodaja vin iz samorodnic povecini znotraj eu prepovedana.

so pa izjeme, recimo direkt tule cez mejo, na avstrijskem gradiscanskem, imajo na nivoju eu zmenjeno, da lahko nadaljuejo s prodajo, ces da je to del narodnega izrocila in da je tako prav. temu vinu se rece uhudler.

drosengarten.com/blo...utuhudler/

biolosko je bila prva obramba proti usi cepljenje evropske trte na ameriske korenine. v zadnjih desetletjih pa se precej razvijajo hibridi razlicnih bioloskih sort trte, kar naj bi prineslo taksno trto, ki ima vinsko kvaliteto evropske ter robustnost amerikank in drugih bolj brutalnih sorodnic. temu se rece interspecificni hibridi in danes naj bi mnogi prakticno ze dosegali ta cilj, na primer regent in rondo, samo na hitro iz rokava, dalje google.

ps. en cas sem se ukvarjal s tem, kaj zaena ameriska pasma je smarnica, ker nekako ni ravno ocitno iz imena, tako kot je to ocitno pri izabeli in klintonu/kvintonu. no, kljuc so dali hrvati, ki smarnici recejo noja. tako da ameriski original je noah - bit.ly/UEDAW1 (ne se bat, link je na wikipedio, peljal sem ga na bitly, ker mi je rezalo en znak)

[crt]
> [bigl]
> Podobno, kot stari absint, menda zmeša glave slovensko "vino" šmarnica. Aufbiks pijača. Prodaja je prepovedana.

tole je dolga relativno odpuljena zgodba, ki se zacne z radovednostjo evropskih vinarjev v drugem delu 19. stoletja, kako obogatiti evropsko trto (vitis vinifera).

v iskanju novih idej so uvozili iz amerike tamkajsnje samorodnice (vitis labrusca, riparia, rotundifolia etc). ki so uspevale super, bile trpezne na klimo in bolezni (zelo drugace kot evropska) in so jih bili veseli.

vendar so z njimi prinesli tudi skodljivca, trtno us. z njo amerikanke v redu shajajo, sicer jim smeti po listih, ampak to je vse. no, ko je trtna us spoznala evropsko trto, pa je bila nad njo tako navdusena, da se je naselila tudi v koreninah. trta nad tem ni bila enako navdusena in je zacela mnozicno crkovati, tako da so bili vinogradi v prvih desetletjih 20. stoletja dobesedno, ampak res dobesedno zdesetkani.

po odkritju, za kaj gre, so zacele padati prepovedi, ki so amerikanke potisnile ven iz trznih vinogradov in bolj kot ne v domeno samo domace rabe. kjer pa amerikanke se vedno zelo lepo uspevajo, ker so pac po naravi zverine. in se komot pridela tudi dosti vina, ne da bi to prinasalo taksne stroske, kot jih ima gojena evropska trta kot najbolj spricana kmetijska kultura.

v tem smislu to vino predstavlja med drugim nekaksno nelojalno konkurenco oziroma je to bilo uspesno zakonodajno prodano, tako da je tudi prodaja vin iz samorodnic povecini znotraj eu prepovedana.

so pa izjeme, recimo direkt tule cez mejo, na avstrijskem gradiscanskem, imajo na nivoju eu zmenjeno, da lahko nadaljuejo s prodajo, ces da je to del narodnega izrocila in da je tako prav. temu vinu se rece uhudler.

drosengarten.com/blo...utuhudler/

biolosko je bila prva obramba proti usi cepljenje evropske trte na ameriske korenine. v zadnjih desetletjih pa se precej razvijajo hibridi razlicnih bioloskih sort trte, kar naj bi prineslo taksno trto, ki ima vinsko kvaliteto evropske ter robustnost amerikank in drugih bolj brutalnih sorodnic. temu se rece interspecificni hibridi in danes naj bi mnogi prakticno ze dosegali ta cilj, na primer regent in rondo, samo na hitro iz rokava, dalje google.

Ta del je enološka razlaga, druga razlaga pa je, da je prepoved zaradi škodljivega delovanja te pijače na zdravje ljudi. Lep dan.

[bigl]
Ta del je enološka razlaga, druga razlaga pa je, da je prepoved zaradi škodljivega delovanja te pijače na zdravje ljudi. Lep dan.

odprto vprasanje je, ali ta problem dejansko obstaja ali pa je samo zlobiran; in ce obstaja, a je krivo grozdje kot tako ali nepimerna tehnoloska obdelava. glede na to, da se kje drugod mirno izdela, proda in konzumira vino iz amerikank, sklepam, da je verjetno zajeb tehnoloski, sploh ce gre za domaco pridelavo kar tako na oko na podlagi tega, kaj mogoce ali pa tudi ne nekoc pocel stari oce.

ps. ravno sem navdusen, ker sem uspel zgooglati amerisko ime jurke. nasel sem na dijaski.net of all places. jurka naj bi bila york madeira. in tule je eno lepo diplomsko delo o teh zadevah, pobrskaj - www.digitalna-knjizn...c_maja.pdf

[crt]
> [bigl]
> Ta del je enološka razlaga, druga razlaga pa je, da je prepoved zaradi škodljivega delovanja te pijače na zdravje ljudi. Lep dan.

odprto vprasanje je, ali ta problem dejansko obstaja ali pa je samo zlobiran; in ce obstaja, a je krivo grozdje kot tako ali nepimerna tehnoloska obdelava. glede na to, da se kje drugod mirno izdela, proda in konzumira vino iz amerikank, sklepam, da je verjetno zajeb tehnoloski, sploh ce gre za domaco pridelavo kar tako na oko na podlagi tega, kaj mogoce ali pa tudi ne nekoc pocel stari oce.

ps. ravno sem navdusen, ker sem uspel zgooglati amerisko ime jurke. nasel sem na dijaski.net of all places. jurka naj bi bila york madeira. in tule je eno lepo diplomsko delo o teh zadevah, pobrskaj - www.digitalna-knjizn...c_maja.pdf

Na strani 8 tega vira gospodična navaja: "Strupeno delovanje vin samorodnic so preučevali številni avtorji, na primer Lombardi, Eger, Breider in drugi. Breider je ugotovil, da z a škodljivo delovanje vin iz samorodnic ni kriv kakšen alkohol, ampak neka strupena snov, ki jo ta vina vsebujejo (Hrček, 1982)"

Ter na strani 9 (sic) "V drugi polovici 20. stoletja so sajenje
samorodnic v Evropi prepovedali z razlago, da se pri alkoholni fermentaciji grozdja samorodnic namesto etanola tvori večja količina metanola, ki je škodljiv za zdravje človeka (Rusjan, 2009)."

Delovanje tega vina je povzročilo v preteklosti, da je bil ta del Slovenije stalno zadet (aufbiks in čreva na plot)in počasi lezel v bebavost in zaostalost. Na srečo je bila zadeva prepovedana. Upam, da še pravi čas:-)). Lep dan.

[bigl]
Na strani 8 tega vira gospodična navaja: "Strupeno delovanje vin samorodnic so preučevali številni avtorji, na primer Lombardi, Eger, Breider in drugi. Breider je ugotovil, da z a škodljivo delovanje vin iz samorodnic ni kriv kakšen alkohol, ampak neka strupena snov, ki jo ta vina vsebujejo (Hrček, 1982)"
Ter na strani 9 (sic) "V drugi polovici 20. stoletja so sajenje
samorodnic v Evropi prepovedali z razlago, da se pri alkoholni fermentaciji grozdja samorodnic namesto etanola tvori večja količina metanola, ki je škodljiv za zdravje človeka (Rusjan, 2009)."

vem, vendar to niso ravno edini viri in stalisca o tem.

na primer, prvo kar mi pade pod oko... "But fermentation experts like Dr. Linda Bisson of the University of California at Davis Department of Viticulture and Enology department suggest that the dangers of excess methanol production may not be caused by the Isabella grape itself, but instead by the pectic enzymes used to extract the grape’s juice." modernfarmer.com/201...fragolino/

(tudi sicer priproocam modernfarmer.com rastlinsko-zivalsko usmerjenim ljudem)

[bigl]
"Strupeno delovanje vin samorodnic so preučevali številni avtorji, na primer Lombardi, Eger, Breider in drugi. Breider je ugotovil, da z a škodljivo delovanje vin iz samorodnic ni kriv kakšen alkohol, ampak neka strupena snov, ki jo ta vina vsebujejo (Hrček, 1982)"

Seveda je kriv alkohol, in sicer metanol, ki spada med alkohole.

"V drugi polovici 20. stoletja so sajenje samorodnic v Evropi prepovedali z razlago, da se pri alkoholni fermentaciji grozdja samorodnic namesto etanola tvori večja količina metanola, ki je škodljiv za zdravje človeka (Rusjan, 2009)."

Ne samo da je škodljiv za zdravje, metanol v vinu je smrtno nevaren, če ga človek popije v večji količini.

"Metanol je brezbarvna tekočina prijetnega vonja in ostrega okusa, sicer pa pomembna industrijska kemikalija, ki se uporablja v številnih tehnoloških procesih kot pogonsko gorivo in kot sestavina številnih topil, čistil za steklo, odstranjevalcev barv. Alkoholne pijače lahko vsebujejo različne količine metanola. Pri nas je ga ima veliko predvsem vino iz grozdja necepljene vinske trte, šmarnica.

Metanol se zelo hitro vsrka in porazdeli po telesu. Začetni znaki zastrupitve so pijanost in bolečine v želodcu. Poškodbe vidnega živca so lahko trajne. Po 6 -30 urah se lahko pojavijo čezmerno zakisanje krvi (t. i. metabolna acidoza), značilne motnje ravnovesja elektrolitov, motnje vida, slepota, epileptični krči in smrt." www.ivz.si/Mp.aspx?n...pl=127-5.0