Gospod Schäuble je najbolj osovražen obraz v evropi (seveda mnogo manj kot janša v teh krajih), ker noče in noče pustit novega zadolževanja in tudi ne pade na poceni demagogijo o razvoju brez varčevanja.

Vidim, da npr. Renzi vsak dan najde kakšno domislico o tem kako bi se lahko še zadolžil ali pa presegel brez posledic 3%, pa mu Schäuble vedno kako kratko odvrne, da nao nič iz tega.

Hja komunistom gre varčevanje in delo slabo od rok,še poosebnej sedaj ko jim je ESČP prepovedalo uporabo njihovig rekvizitov.

"Nemčija je dokaz, da sta razumna fiskalna politika in vztrajno zmanjševanje primanjkljaja ena od predpogojev za vzdržno gospodarsko rast."

nemcija je dokaz, da je najpomembnejsi dober piar in biti najvecji na vasi.

ce bi bila javnofinancna disciplina resno in trajno apliciran kriterij, potem bi bil problem to, da je ravno nemcija sistematicno krsila maastrichtski kriterij glede zadolzenosti in da je ravno nemcija bila kljucni igralec pri mehcanju discipline.

www.spiegel.de/inter...44458.html

(in se malo sirse www.minyanville.com/...2/id/42498 )

www.voxeu.org/articl...e-criteria

(ce koga zanima, kako sta h gospodarski rasti nemcije prispevala masivna zunanja pomoc in temeljit odpis dolga, ne samo javnega, tudi zasebnega, si pa tudi ima kje pogledati :)

[crt]
(ce koga zanima, kako sta h gospodarski rasti nemcije prispevala masivna zunanja pomoc in temeljit odpis dolga, ne samo javnega, tudi zasebnega, si pa tudi ima kje pogledati :)

Tu si žal tudi ti nasedel tuji propagandi :))
Povojna močna gospodarska rast ni doživela zgolj Nemčija, ampak v enaki meri globalno ves zahodni svet, torej Italija, Francija, ZDA, Japonska in tudi Anglija. Najbolj zasluženo zato niso bile subvencije (t.j. zunanja pomoč, odpisi dolgov i.p.), ampak sistem Bretton Woods ter globalna gospodarska politika (t.j. ameriške denarne/obrestne politike, soudeležba delojemalcev pri rasti produktivnosti, politika visoke zaposlenosti in zelo važno, preprečitev zunanje-trgovskih neravnotežji). To obdobje Bretton Woods je bilo doslej edino obdobje kapitalizma/tržnega gospodarstva brez gospodarskih kriz.

Sicer za gospodarstvo Evrope ni toliko pomebno, kdo je prvi kršil Maastrichske kriterije (ki itak nimajo neke resne ekonomske osnove), ampka to, kdo je monetarno unijo (in na kateri način) spravil na rob obstoja. Odgovor verjetno dobro poznaš (za vse ostale: ne, niso to bili PIIGSi).

Drugače pa si zamolčal eno drugo podobnost, in to z Janezom. Oba gospoda se omenja v povezavi z nelegalnim financiranjem lastne stranke, pri tem da naš Janez sedi v čuzi (po procesu brez resnih dokazov), Schäuble, ki pa je javno priznal, da je švercal črne aktovke polno keša za stranko preko meje, pa danes komandira Evropi (preiskavo proti njemu so ustavili, odstopil je na koncu zgolj Kohl).

lp,
a

[maningi]
> [crt]
> (ce koga zanima, kako sta h gospodarski rasti nemcije prispevala masivna zunanja pomoc in temeljit odpis dolga, ne samo javnega, tudi zasebnega, si pa tudi ima kje pogledati :)

Tu si žal tudi ti nasedel tuji propagandi :))
Povojna močna gospodarska rast ni doživela zgolj Nemčija, ampak v enaki meri globalno ves zahodni svet, torej Italija, Francija, ZDA, Japonska in tudi Anglija. Najbolj zasluženo zato niso bile subvencije (t.j. zunanja pomoč, odpisi dolgov i.p.), ampak sistem Bretton Woods ter globalna gospodarska politika (t.j. ameriške denarne/obrestne politike, soudeležba delojemalcev pri rasti produktivnosti, politika visoke zaposlenosti in zelo važno, preprečitev zunanje-trgovskih neravnotežji). To obdobje Bretton Woods je bilo doslej edino obdobje kapitalizma/tržnega gospodarstva brez gospodarskih kriz.

tudi to. vendar je odpis + reprogram preostalega javnega dolga, povrhu pa se dolga podjetij in celo prebivalstva, vseeno zanimiv kamencek v mozaiku zgodovine drzave, od koder prihajajo nauki o disciplini, nepopuscanju in moralnem hazardu.

pa se to ni zadoscalo, da ne bi nemcija kasneje spet postala "bolnik evrope" ne tako zelo dolgo nazaj - je dal bc123a veckrat par linkov na to temo.

skratka... kot receno je nemcija predvsem odlicna v politicnem marketingu.

[crt]
tudi to. vendar je odpis + reprogram preostalega javnega dolga, povrhu pa se dolga podjetij in celo prebivalstva, vseeno zanimiv kamencek v mozaiku zgodovine drzave, od koder prihajajo nauki o disciplini, nepopuscanju in moralnem hazardu.

Da, odpis ni nezanemarljiv delček, je pa bil ekonomsko nebistven, pa čeprav bo danes skoraj vsak Nemec povedal, da je bil za vzpon najbolj zaslužen Ludwig Erhard, pa malo tudi Marshalov plan in milijonov pridnih rok. Urban legend.

pa se to ni zadoscalo, da ne bi nemcija kasneje spet postala "bolnik evrope" ne tako zelo dolgo nazaj - je dal bc123a veckrat par linkov na to temo.

Ravno zato sem ti prej omenil Bretton Woods, ki so ga odpravili začetek 70 tih. In Po po tem obdobju "smo" se odločili za tržni liberalizem, in od takrat dalje očitno nobeden več ne razume dobro, kaj so razlogi za številne ekonomske krize. In danes so ustali na dveh navidezno ločenih bregovih samo še 2 skupini main-stream-ekonomistov, ki pa tvorjo ironično slepo zavežništvo: tisti eni, ki pravijo, da je treba neoliberalne tržne doktrine gnati še naprej samo še odločneje,, in tisti drugi, ki so prepričani, da se lahko gospodarstveni cikel zažene samo po katastrofalni vojni oz. ko je sistem povsem na tleh in zato čakajo samo še na veliki pok.

lp,
a

[minuteman]
> [maningi]
> > [crt]
> > tudi to. vendar je odpis + reprogram preostalega javnega dolga, povrhu pa se dolga podjetij in celo prebivalstva, vseeno zanimiv kamencek v mozaiku zgodovine drzave, od koder prihajajo nauki o disciplini, nepopuscanju in moralnem hazardu.
> >
>
> Da, odpis ni nezanemarljiv delček, je pa bil ekonomsko nebistven, pa čeprav bo danes skoraj vsak Nemec povedal, da je bil za vzpon najbolj zaslužen Ludwig Erhard, pa malo tudi Marshalov plan in milijonov pridnih rok. Urban legend.
>
>
> > pa se to ni zadoscalo, da ne bi nemcija kasneje spet postala "bolnik evrope" ne tako zelo dolgo nazaj - je dal bc123a veckrat par linkov na to temo.
> >
>
> Ravno zato sem ti prej omenil Bretton Woods, ki so ga odpravili začetek 70 tih. In Po po tem obdobju "smo" se odločili za tržni liberalizem, in od takrat dalje očitno nobeden več ne razume dobro, kaj so razlogi za številne ekonomske krize. In danes so ustali na dveh navidezno ločenih bregovih samo še 2 skupini main-stream-ekonomistov, ki pa tvorjo ironično slepo zavežništvo: tisti eni, ki pravijo, da je treba neoliberalne tržne doktrine gnati še naprej samo še odločneje,, in tisti drugi, ki so prepričani, da se lahko gospodarstveni cikel zažene samo po katastrofalni vojni oz. ko je sistem povsem na tleh in zato čakajo samo še na veliki pok.
>
> lp,
> a

A po tvoje je torej treba samo uvesti nazaj Bretton Woods, pa bo spet vse kul?

Ne gre zgolj za Bretton Woods, ampak predvsem za ekonomska pravila in politično voljo članic tega takratnega sistema oz dogovora. Bretton Woods ni bil le sistem napram USD fiksnih (pa vendar adaptabilnih) menjalnih tečajev. To ni tako odločilno vprašanje. Bretten Woods je bila predvsem politična volja držav čanic v povojnem času, da preprečijo velike neravnotežja v mednarodni trgovini, nadalje sistem strogo reglementiranih finančnih trgov, sistem obširnih kontrol prometa kapitala in drugih neposrednih državnih intervencij v mednarodni denarni promet. Nadalje je takrat ekonomska politika, vključno z denarno politiko, skrbela za polno zaposlitev. V povezavi s tem še bolj pomebno, so skrbeli s plačilno politiko za sistematično participacijo zaposlenih pri rasti produktivnosti posameznih držav in vplivali na primarno porazdelitev denarja (predvsem z ostro progresijo pri dohodnini).

Torej ne gre zgolj za nek mednarodni valutni sistem (mimogrede, v Evropski uniji so pred številnimi leti imeli nekaj podobnega v obliki umetne valute ECUja, ki je odlično funkcioniral), ampak predvsem za določeno ekonomsko politiko in strogo/obširno regulacijo finančnih trgov, finančnih tokov ter mednarodne trgovine. V takem okolju (ki je bil 20 let brez ekonomskih kriz) je kapitalizem oz. tržna ekonomija pokazal(a), kaj vse je ta sistem ob pravilni ekonomski/denarni politiki sposoben "dati od sebe".

lp,
a