Naceloma bi moral biti najditelj po zakonu upravicen tudi do nagrade cca 20% vrednosti, v kolikor me spomin ne vara. Lahko pa da primer ni iz slovenske zakonodaje...

Simpl test. Polovica poštenih, polovica nepoštenih. In to v Ljubljani. Lep dan.

Vračilo najdene denarnice, je še kar v slovenski krščanski tradiciji. Kraja družbenega premoženja in srebrnine je pa dogovorna ekonomija podprta z Forumom 21.

Zdaj je vse dovoljeno, kar ni izrecno prepovedano (Kučan).
Velika svinjarija , ni kaznivo dejanje(mama Cerar).
Od tu, Tajkuni in Tajkunčiči. Slednji so predvsem profitirali!

Izgubil sem denarnico z večjo vsoto denarja. Poštenega najditelja prosim, naj mi pošlje potrdilo, da je denar res bil v denarnici, kajti žena pravi, da sem ga zapil.

jaz se spomnem podobnega eksperimenta pred leti v isti reviji, kjer se je lj najbolje odrezala. slo se je pa za telefone, ne za denarnice.

Ker je petek in se danes spodobi vezati otrobe, poglejmo kaj je o poštenih najditeljih povedal Švejk.

Pri nas v Budjejovicah je služil v regimentu vojak, dobrodušen osel. Nekoč je našel na ulici šest kron in odnesel jih je na policijo. Časniki so pisali o njem, češ da je pošten najditelj, pa so mu nakopali na glavo samo nesrečo. Nihče več ni hotel govoriti z njim. Vsakdo mu je rekel: Tepec, kakšno neumnost si pa storil. Če imaš količkaj časti v sebi, ti mora biti do smrti žal. Imel je dekle in tudi ona ni hotela več govoriti z njim. Ko je prišel domov na dopust, so ga tovariši zaradi tega vrgli med plesom iz krčme. Začel je hirati. Vse to si je vzel tako k srcu, da je naposled skočil pod vlak.
V naši ulici pa je nekoč našel neki krojač zlat prstan. Ljudje so ga svarili, naj ga nikar ne odnese na policijo, pa se ni dal pregovoriti. Na policiji so ga sprejeli zelo prijazno, češ da so že obveščeni, da je nekdo izgubil prstan z briljantom. Potlej pa so pogledali na kamen in mu rekli: Človek božji, poglej, to je vendar steklo, ne pa briljant! Koliko pa si dobil za briljant? Poznamo take poštene najditelje. Naposled se je pokazalo, da je še nekdo izgubil zlat prstan s ponarejenim briljantom, rodbinski spomin, krojač pa je kljub temu sedel tri dni, ker je v ogorčenju žalil policaja. Dobil je zakonito najdenino deset od sto, krono in dvajset vinarjev, kajti tisti šmir je bil vreden dvanajst kron. Krojač je zalučal zakonito najdenino lastniku prstana v obraz. Lastnik pa ga je tožil zaradi razžaljenja časti in plačati je moral deset kron globe. Potem je povsod govoril, da jih zasluži vsak pošten najditelj petindvajset po riti, da bi ga bilo treba javno batinati, da bi si ljudje to zapomnili in se znati ravnati.

Če bi policija po enem letu izročila najdene predmete najditeljem(v kolikor se lastnik ne najde), potem morda ne bi imeli kaj dosti prodajati na licitacijah.
Pa se rado zgodi, da najditelju ne izročijo niti prvega izvoda obrazca (kar je obvezno) ob prijavi najdenih predmetov in tako na koncu roba lahko ostane njim.
Obstaja obrazec, katerega je potrebno ipolniti ob predaji-prevzemu najdenih stvari na policijski postaji, od tega dobi prvi izvod najditelj.
Na obrazcu lahko naknadno odkljukaš okence, da se najditelj odpoveduje svojim pravicam, če se lastnik ne najde.

[XDOME]
Izgubil sem denarnico z večjo vsoto denarja. Poštenega najditelja prosim, naj mi pošlje potrdilo, da je denar res bil v denarnici, kajti žena pravi, da sem ga zapil.

No ja potem ona denarnica ni bila tvoja. Jaz sem jo našel eno predvčerajšnjim pa je bila prazna. No včeraj sem našel modrček, tudi prazen.
Sreča me noče... :)

Večina naših uprav je našla kar cele sefe polne denarja in jih zadrzala. Posojila, s katerimi pa so bili polnjeni, pa plačamo davkoplačevalci.

[naporen]
Ker je petek in se danes spodobi vezati otrobe, poglejmo kaj je o poštenih najditeljih povedal Švejk.

Pri nas v Budjejovicah je služil v regimentu vojak, dobrodušen osel. Nekoč je našel na ulici šest kron in odnesel jih je na policijo. Časniki so pisali o njem, češ da je pošten najditelj, pa so mu nakopali na glavo samo nesrečo. Nihče več ni hotel govoriti z njim. Vsakdo mu je rekel: Tepec, kakšno neumnost si pa storil. Če imaš količkaj časti v sebi, ti mora biti do smrti žal. Imel je dekle in tudi ona ni hotela več govoriti z njim. Ko je prišel domov na dopust, so ga tovariši zaradi tega vrgli med plesom iz krčme. Začel je hirati. Vse to si je vzel tako k srcu, da je naposled skočil pod vlak.
V naši ulici pa je nekoč našel neki krojač zlat prstan. Ljudje so ga svarili, naj ga nikar ne odnese na policijo, pa se ni dal pregovoriti. Na policiji so ga sprejeli zelo prijazno, češ da so že obveščeni, da je nekdo izgubil prstan z briljantom. Potlej pa so pogledali na kamen in mu rekli: Človek božji, poglej, to je vendar steklo, ne pa briljant! Koliko pa si dobil za briljant? Poznamo take poštene najditelje. Naposled se je pokazalo, da je še nekdo izgubil zlat prstan s ponarejenim briljantom, rodbinski spomin, krojač pa je kljub temu sedel tri dni, ker je v ogorčenju žalil policaja. Dobil je zakonito najdenino deset od sto, krono in dvajset vinarjev, kajti tisti šmir je bil vreden dvanajst kron. Krojač je zalučal zakonito najdenino lastniku prstana v obraz. Lastnik pa ga je tožil zaradi razžaljenja časti in plačati je moral deset kron globe. Potem je povsod govoril, da jih zasluži vsak pošten najditelj petindvajset po riti, da bi ga bilo treba javno batinati, da bi si ljudje to zapomnili in se znati ravnati.

Hehe, Hašek je imel dobre. Grem te dni na dopust, si bom vzel čas, pa napisal še eno o eni ženski ,ki je našla polno torbo denarja.

Drugače pa, najbolje je Mujota posnemat, pa imamo vsi nekaj od najdbe:

Nađe mujo novčanik na cesti i zove radio Sarajevo. Puste ga u eter i pita ga voditelj što želi reći...
Mujo – Našao sam novčanik
Voditelj – I, jeste ga otvorili?
Mujo – Jesam!
Voditelj – Pa, što ima u njemu?
Mujo – Ima tisuću maraca, tisuću eura i osobna iskaznica.
Voditelj – Pa što piše na osobnoj?!
Mujo - Muharem Begović
Voditelj – I????
Mujo – Pa, je l'’ može pjesma za Muharema?

[fxm12000]

Nađe mujo novčanik na cesti i zove radio Sarajevo. Puste ga u eter i pita ga voditelj što želi reći...
Mujo – Našao sam novčanik
Voditelj – I, jeste ga otvorili?
Mujo – Jesam!
Voditelj – Pa, što ima u njemu?
Mujo – Ima tisuću maraca, tisuću eura i osobna iskaznica.
Voditelj – Pa što piše na osobnoj?!
Mujo - Muharem Begović
Voditelj – I????
Mujo – Pa, je l'’ može pjesma za Muharema?

Oldie but goodie :)

V vojski je veljalo reklo: što nađeš ne kaži, što izgubiš ne traži. Aktualno tudi še še danes pri nas.