noče da se jih folk boji a istočasno davčna in carinska uprava zapirata ter limata lokale s trakovi carinske uprave ter kličeta zraven novinarje, ki nato o temu poročajo širni sloveniji.

Naš namen ni, da bi se nas bali. Zaradi tega vas obiščemo oboroženi in vas kaznujemo za bagatelne napake.

Zakaj tako privijate mikro in makro podjetja? Poglejmo, kako so obdavčeni podjetniki in manjša podjetja v Avstriji?
1. Meja za pavšal
V pavšal se lahko vključijo podjetja in podjetniki, ki imajo na leto največ 220 tisoč evrov oz. 255 tisoč prihodkov. Velja za gostilničarje, trgovci z živili, drogerije...
2. Davčna stopnja
Če je pavšalist podjetje, je davčna stopnja za davek na dobiček oziroma na dohodke pravnih oseb 25-odstotna. Če je pavšalist fizična oseba, torej podjetnik, je obdavčen po dohodninski lestvici. Pri tem je splošna olajšava 11 tisoč evrov.....
3. Splošni pavšal
Pri splošnem pavšalu velja, da si podjetnik lahko odbije najprej šest odstotkov od prometa (torej, če je prometa 100 tisoč evrov, je »prva« osnova 94 tisoč evrov). Poleg tega lahko splošni pavšalisti (denimo frizerji) uveljavljajo še stroške za delovni material, socialne prispevke in plače....
4. Posebni pavšali
Davčna osnova za gostince in hotelirje je denimo le 5,5 odstotka prometa oziroma najmanj 10.900 evrov (ta se lahko še zniža za pavšalno in splošno olajšavo). Torej bi gostinec z 255 tisoč evri letnega prometa imel 14.025 evrov davčne osnove (5,5 odstotka prometa). Po odbitku 13-odstotne posebne olajšave bi podjetje davek plačalo le še na 12.200 evrov. Za fizične osebe bi bila osnova zgolj 1.200 evrov....
5. Pavšal za DDV
Zavezanci za davek na dodano vrednost (DDV) morajo biti v Avstriji vsi, ki imajo na leto več kot 30 tisoč evrov prihodkov. A drugače kot pri nas je možna tudi pavšalizacija odbitnega DDV. Torej, prihodki se vedno obdavčijo po sklenjenih poslih, davek pa se lahko odbije s pavšalnim zneskom DDV - navadno je to 1,8 odstotka od prometa....
V Avstriji nimajo davčnih blagajn in podjetniki se tam ne počutijo obremenjene z državo in država pobere veliko davka. Če bi pri nas vpeljali avstrijski sistem, bi se siva ekonomija zmanjšala na avstrijski nivo. Ne, Bratuškova se je raje odločila da davčni terorizem z oboroženimi inšpektorji in cariniki. Za konec, le nekaj retoričnih vprašanj. Kaj bi pri nas delali cariniki, davčni inšpektorji in zaposleni na DURS, če bi meja za pavšalno obdavčitev bila npr. 220.000 evrov? Koliko inšpektorjev, carinikov in drugih zaposlenih bi DURS dejansko potreboval? In najbolj pomembno vprašanje: Koliko več davka bi država pobrala?

Ja, samo potem bi politika izgubila del moči. Če število zaposlenih v javnem sektorju upade pod določeno število, potem levica volitev ne more več dobiti. In v Sloveniji bi morda nekoč celo dobilo normalno delujoče tržno gospodarstvo. To pa ni v interesu več kot polovice ljudi v Sloveniji.