Lepo je brati o sposobnih mladih ljudeh, ki uspešno gradijo svojo kariero. Toda koliko jih je? En procent, en promil? In nadalje, niso vse družbe Sandoz. Sam sem moral ob zadnji zaposlitvi sveto obljubiti, da ne bom prihajal pred upravo, beri direktorja, s svojimi idejami, ker bi te rušile mir v hiši. Uničile bi urejeno rutino, ki sicer peha podjetje v neizogiben propad. Žal to podjetje s svojo miselnostjo še zdaleč ni izjema. Direktor hoče svoj mir in čaka ne upokojitev. Verjemite mi, da je težko to gledati in se zavedati, da drvimo v prepad in brezposelnost. Seveda je po besedah vsemogočnega direktorja za vse kriva kriza, politika (sam je prepričan, da je levičar) in država.
Tudi v javnem sektorju je povečini stanje isto. Ljudje, ki hočejo opredmetiti svoje ideje, veljajo za naporne, mnogokrat jim celo očitajo ambicioznost. V Sloveniji je izstopanje iz sivega povprečja nezaželeno. Mi smo egalitarna družba! Nesposobni ljudje, ki so si prigrabili položaje, se na smrt bojijo konkurence in jo onemogočajo. Če ne verjamete poglejte le stanje na naših univerzah. Torej tam, kjer naj bi se kalili novi prodorni visoko izobraženi kadri.
Vsekakor so taki članki dobrodošli, odpirajo duha, dajejo upanje, da se da.

Vse je super samo ne it delat v državno podjetje!

[kugy]
Lepo je brati o sposobnih mladih ljudeh, ki uspešno gradijo svojo kariero. Toda koliko jih je? En procent, en promil? In nadalje, niso vse družbe Sandoz. Sam sem moral ob zadnji zaposlitvi sveto obljubiti, da ne bom prihajal pred upravo, beri direktorja, s svojimi idejami, ker bi te rušile mir v hiši. Uničile bi urejeno rutino, ki sicer peha podjetje v neizogiben propad. Žal to podjetje s svojo miselnostjo še zdaleč ni izjema. Direktor hoče svoj mir in čaka ne upokojitev. Verjemite mi, da je težko to gledati in se zavedati, da drvimo v prepad in brezposelnost. Seveda je po besedah vsemogočnega direktorja za vse kriva kriza, politika (sam je prepričan, da je levičar) in država.

Yep, tudi zasebni sektor ni imun. In tudi velike korporacije imajo infiltrirane nesposobne delavce, a dobre retorike in lezatorjevriti, ki se pririnejo do srednje pomembnih funkcij, kjer nato živijo od dela podrejenih (ne samo dela, tudi od idej, kreative, vodenja projektov, ipd.). Res pa v zasebnem sektorju podjetje, ki je preveč kontaminirano, propade ali pa se vsaj v krizi mora prečistiti takega kadra.

V državnem "kapitalizmu", kjer, če zmanjka strank, zahtevaš od države, da ti pomaga s subvencijami, nakupom tvojih ničvrednih storitev ali pa dvigom državno dirigiranih cen in tako rešiš problem za nekaj let. Dokler spet nisi v riti. In demokratični socializem (oksimoron!) predstavlja plodna tla za takšne situacije. Kapitalizem je bolj neizprosen, zato pa je bolj sposoben ustvajati ne samo gospodarsko rast in inovacije, temveč tudi se postaviti nazaj na noge po obdobju krize.

Pri korporacijah je pomembno, da razvijajo sistem kaznovanja zlorab in neetičnega ravnanja ter nagrajevanj gospodarsnosti. V slovenski verziji korporacij pa se večinoma krade in ostali morajo tiščati glavo v pesek, ker ni razvitega sistema prepoznavanja in sankcioniranja neetičnih praks. Se pravi sistem mora spodbujati potitivno naravno selekcijo. Morda ravno Sandoz to kljub vsemu ima. Recimo primerjava raziskovalnih skupi Lek in Krka pokaže, da ima Lek raziskovalno skupino manjšo za 30% (Lek cca 200, Krka cca 300) s tem, da ima 100% več doktorjev znanosti (Lek cca 100, Krka cca 50).

kot bi bral svojo zgodbo - iz lastnega posla v multinacionalko in prav tako je kot je napisano. pa še isti časovni okvir, hehe.

Tisti, ki je resnično podjetnik po srcu ne bo svojega podjetja zamenjal za službo, kjer bo plesal po tujih notah pa naj bo to v multinacionalki, javni upravi, ali pa vaški trgovini . Majstri v startupih, ki pa niti slučajno niso bili uspešni oz. je zmanjkalo raznoraznih subvencij, ki se dodeljujejo po podjetniških inkubatorjih, pa seveda s službami rešujejo svojo eksistenco in to niti slučajno niso podjetniki.
Sam sem na svoji podjetniški poti kar precej časa služil bistveno manj, kot bi lahko z neko normalno službo, pa nikoli nisem niti pomislil na kaj takega kajti podjetništvo mi je v prvi meri pomenilo svobodo in uveljavljanje lastnih idej pa čeprav sem bil večkrat praktično že na skrajnem robu eksistence mi je bila "varna in redna" služba zadnja opcija... Podjetništvo ni poklic-to je preprosto način življenja...