Zato je pomembno poudariti, da ustavno sodišče od evropskega ne pričakuje odločitve, ali je program OMT združljiv s primarno zakonodajo EU, temveč da program omeji tako, da bi bil skladen s pogodbami EU.

Slednje pa bi kot v primeru grškega »striženja« upnikov pomenilo, da ima ECB v razmerju do zasebnih lastnikov obveznic boljši položaj, hkrati pa bi tudi izničilo stabilizacijski učinek programa OMT, ki sloni na predpostavki, da bo račun države, ki bo razglasila propad, poravnala ECB, in ne zasebni vlagatelji.

Vsebinsko gledano je sicer nemško sodišče pravilno ugotovilo, da lahko program OMT med državami članicami evrskega območja povzroči znatno prerazporeditev bogastva, če bi pridobljene obveznice držali do zapadlosti.

Da, navidezno prelaganje tveganja neplačila od poučenih vlagateljev na pleča davkoplačevalcev, ki ga izvaja ECB, dejansko deluje. Program OMT pomeni brezplačno zavarovanje plačilne nesposobnosti južnih držav evrskega območja, s čimer podpira usmerjanje zasebnih kapitalskih tokov tja, kjer so taista sredstva pred tem že zapravljali. A to ni dovolj za uzakonjenje programa.

Končno ima sodišče prav tudi s tem, da nasprotuje cilju ECB - znižanju premij na obrestne mere državnih obveznic. ECB trdi, da želi s tem izboljšati učinkovanje denarne politike. A premije na obrestne mere so glavni mehanizem, s katerim se je mogoče izogniti čezmernemu zadolževanju v evrskem območju. Če se države čezmerno zadolžujejo, je verjetnost, da ne bodo sposobne odplačati svojih obveznosti, večja, v zameno pa upniki zahtevajo višje obrestne mere. Kar, posledično, zmanjšuje željo po nadaljnjem zadolževanju. Izvor gospodarske krize v južni Evropi je bil inflacijski kreditni balon, ki je nastal zaradi odsotnosti premij na obrestne mere in je prizadetim državam vzel konkurenčnost. Razlike v obrestnih merah - vključno s premijami za tveganje izstopa iz evrskega območja in uravnoteževanja deviznega tečaja za vnovično vzpostavitev konkurenčnosti - so ključnega pomena za dolgoročni obstoj monetarne unije, njeno stabilnost in učinkovito razporejanje kapitala.