Odstotek kupcev izven Slovenije še ne pomeni, da se podjetje spogleduje z tujino. Bi me zanimalo, koliko podjetji ustvari več kot 90% dohodka s tujimi partnerji in kupci in kako se giblje delež teh. Ta so namreč najbolj pomembna za Slovenijo.

Razloge za visoko rast števila podjetnikov in slabo dejansko prepoznavanje priložnosti najbolj pripisujem subvencioniranemu samozaposlovanju, ki se je zdaj hvala bogu nehalo. Nezanemarljiv faktor pa je verjetno tudi davčna politika saj je naš sistem obdavčevanja postal v zadnjih letih še bolj zavožen in nekonkurenčen, kot je bil kadarkoli prej in samostojni podjetnik je oblika zaposlitve, s katero vse več podjetji rešuje visoke stroške dela svojih zaposlenih in ostalih sodelavcev. Ta trend se bo po mojem mnenju še nadaljeval, ker druge možnosti enostavno ni več. Povečevalo se bo tudi delo na črno.

Glede odnosa do podjetništva sem opazil pozitivne poglede predvsem med nekaterimi mladimi, medtem ko večina, predvsem pa država in njeni uradniki, na podjetnike gledajo kot na oportunistične kriminalce ter utajevalce, ki jim je treba pobrati vsak ustvarjen evro. Glavni krivci so povsod po svetu prisotna nevoščljivost, za Slovenijo značilna dolgoletna komunistična propaganda in zopet povsod po svetu prisotno medijsko poročanje, ki izpostavlja večinoma negativne novice, med njimi gospodarske kriminalce, ki predstavljajo en majhen delež podjetnikov. Javnost rada spregleda, da bi v vsaki družbeni skupini lahko našli podoben delež odklonilnih dejanj, pa jih zato ne preganjamo vseh v prek.

"Na najvišjih mestih v svetovnem merilu najdemo zlasti manj razvita faktorska afriška gospodarstva (Nigerijo s 85 in Ugando z 81 odstotki), kjer pa so značilnosti zaznanih poslovnih priložnosti seveda bistveno drugačne. Večinoma gre za podjetništvo iz nujnosti, saj je to pogosto edina možnost za preživetje."

ne bi bilo slabo upostevati, da ima slovenija prav tako malo sfizen vzorec, ker je odprtje spja subvencionirano (a se lahko za en cas odstranite iz evidence brezposelnih) in hkrati zaradi obremenitev place pricakovano s strani potencialnega delodajalca (a je lahko tole vas, ne nas problem).

tako da govoriti z nekim apriori navdusenjem o narascajoci stopnji novih podjetnikov je po moje dokaj posevno.

[crt]
"Na najvišjih mestih v svetovnem merilu najdemo zlasti manj razvita faktorska afriška gospodarstva (Nigerijo s 85 in Ugando z 81 odstotki), kjer pa so značilnosti zaznanih poslovnih priložnosti seveda bistveno drugačne. Večinoma gre za podjetništvo iz nujnosti, saj je to pogosto edina možnost za preživetje."

ne bi bilo slabo upostevati, da ima slovenija prav tako malo sfizen vzorec, ker je odprtje spja subvencionirano (a se lahko za en cas odstranite iz evidence brezposelnih) in hkrati zaradi obremenitev place pricakovano s strani potencialnega delodajalca (a je lahko tole vas, ne nas problem).

tako da govoriti z nekim apriori navdusenjem o narascajoci stopnji novih podjetnikov je po moje dokaj posevno.

Tako je. Ni isto, ce ljudje ustanovijo podjetje zato, ker zelijo biti podjetniki, ali pa zato, ker jih v to subvencionira drzava, ali pa prisili nefleksibilna delovna zakonodaja.

Slovenija ima itak, cisto po obcutku, absolutno prevec "podjetnikov po sili", fenomen pa se je zacel ze s propadom velikih socialisticnih gigantov v zacetku 90tih. Rezultat je tudi zanimiva mentaliteta med podjetniki, med katerimi komot najdes zagrete socialiste, ki so predvsem zagrenjeni, da so morali iti v podjetniske vode.

Pa se glede SP: jebem jim jebem da jim jebem mamicu tem birokratom na zavodih, ki ljudi rinejo v s.p. Kaj se lahko zgodi s.p.ju si lahko vsak pogleda na primeru Stormana (pravkar banka vlozila predlog za osebni stecaj).

Menjale so se ze tri vlade v 10 letih pa se vedno ostaja nekaj 1000 EUR kapitala kot pogoj za d.o.o. Jebem jim jebem da jim jebem, se enkrat, kako da se v tej fuknjeni drzavi ne da vbiti ne plebsu ne birokratom v glavo, da je to samo brezvezna ovira?

Katastrofalna posledica tega "podjetnistva po sili" je tudi bizarna razdrobljenost in posledicna nekonkurencnost gospodarstva. 100 s.p.jev ali d.o.o.jev s skupaj 300 zaposlenih pac ne more biti resna konkurenca firmi z 300 zaposlenimi, ki ima postimane vse sinergije, kaj sele na tujih trgih.