V Sloveniji že nekaj let ne obstaja več pravi bančni trg. Država je že tolikokrat posegla z denarjem davkoplačevalcev, da trga več ni.

Zakaj bi se kdo trudil pri stroških prihranit npr. 20%, če pa je to zanemarljiv drobiž v primerjavi z rednimi dokapitalizacijami?
Zakaj bi se kdo trudil s preverjanjem kreditne sposobnosti firm kot je Grep, če pa gre le za nekaj deset milijonov?

In če pogledamo z vidika zasebnih bank, zakaj bi se trudili s konkuriranjem, če lahko NLB in Abanka mirno za depozite ponujata obresti, ki jih tržno orientirana banka ne more.

Glede privatizacije bank je analitik Simon Mastnak izpostavil dejstvo, da bi trenutno za banke dobili veliko manj kot smo vanje vložili. "Nemogoče je pričakovati, da bi bila kupnina enaka knjigovodski vrednosti," je dejal.

Po TV se sedaj "producirajo" razni finančni analitiki, kaj narediti z denarjem v dejanskem življenju pa kažejo svojo pravo plat. Kateri ekonomist pa predlaga prodajo nečesa za manj, kot je vredno. Samo podkupljeni (slovenski?) ekonomisti lahko to rečejo. Vzemimo primer, terme Rimske toplice prodaja človek za 9 milijonov, v terme pa je bilo vloženo 45 milijonov. Torej je njihova vrednost najmanj 45 milijonov, ali so si pa takrat vsi omastili brke, ko so kradli kredite. In tistemu stečajnemu upravitelju, ki je svojo firmo zagonil, jaz ne bi dovolil niti, da bi bil nočni portir v termah Rimske toplice. Hipoteka na termah (45 mio) mora ostati kupcu, za kupnino je prejel terme s hipoteko.

LOČITEV BANK OD DRŽAVE
je ravno tako pomembna (in potrebna) kot
LOČITEV CERKVE OD DRŽAVE.

Tako v naprej.

Za nazaj pa, ker ni pravice brez kazni, pa če smo še tako čuteči, humani, socialni, prizanesljivi, je v smislu 26. člena Ustave RS (oškodovanci smo vsi davkoplačevalci, ki nismo storilci bančne luknje) potrebno povzročiteljem bančne luknje odvzeti premoženje, sprožiti osebni stečaj in izreči prepoved opravljanja poslovodnih funkcij v poslovnih subjektih. Pravnikov, ki naj ta postopek speljejo, imamo dovolj. Dopovedati jim je treba le, da pozabijo naučene dogme o kolektivni odgovornosti.

Kdaj je lisica prinesla nazaj kuro???to so naši politiki in bankirji

To, da bodo sami sanirali bančni sistem pomeni le, da bomo (navadneži) lahko priča še enemu valu nasilne kraje našega denarja s strani izbrancev. Tokrat z blagoslovom EU (to pomeni, da jim je popolnoma vseeno za nas, njihovi interesi pa niso ogroženi).
Glede pregona odgovornih: če kdo verjame, da bodo sami sebi sodili, pa si lahko čestita k svoji naivnosti.

Medji in ostalim bi poslal nežno sporočilo: podjetja krvavo potrebujejo denar sedaj, in ne čez eno leto. Če banke tega ne zmorejo, potem jih ne rabimo in jih tudi ne rabimo dokapitalizirati. Preprosto lahko kakšni mini izpostavi zaresne svetovne banke dovolimo plasirati konkurenčne kreditne linije. Banke tega sicer ne bodo preživele, gospodarstvo in s tem mi vsi pa.

Očitno se je slovenska politika odločila, da ne bo iskala krivcev, ki so so z roko v roki delili kredite svojim prijateljem (beri: nikoli vrnjenimi krediti) temveč bo po stari navadi prevalila breme izgub na slovenske davkoplačevalce. Resnično upam, da bo nekdo sedel za to v bodoče, tudi nekdo od tistih, ki sedaj sprejemajo odločitev o prevalitvi dolga na ubogi narod. Banke so delniške družbe in naj izgube poravnajo delničarji, ki so lastniki bank.

[Damjan2006]
>Glede privatizacije bank je analitik Simon Mastnak izpostavil dejstvo, da bi trenutno za banke dobili veliko manj kot smo vanje vložili. "Nemogoče je pričakovati, da bi bila kupnina enaka knjigovodski vrednosti," je dejal.

Po TV se sedaj "producirajo" razni finančni analitiki, kaj narediti z denarjem v dejanskem življenju pa kažejo svojo pravo plat. Kateri ekonomist pa predlaga prodajo nečesa za manj, kot je vredno. Samo podkupljeni (slovenski?) ekonomisti lahko to rečejo. Vzemimo primer, terme Rimske toplice prodaja človek za 9 milijonov, v terme pa je bilo vloženo 45 milijonov. Torej je njihova vrednost najmanj 45 milijonov, ali so si pa takrat vsi omastili brke, ko so kradli kredite. In tistemu stečajnemu upravitelju, ki je svojo firmo zagonil, jaz ne bi dovolil niti, da bi bil nočni portir v termah Rimske toplice. Hipoteka na termah (45 mio) mora ostati kupcu, za kupnino je prejel terme s hipoteko.

To si ti zelo po svoje predstavljaš, z resničnostjo pa nima veze - kupca bi terme po tvojih željah stale 54 mio (9 + 45 mio).

Če jaz na parceli, vredni 100k, vzamem kredit 100k in zgradim hišo za 50k, 50k pa zapravim, ne morem prodajati hiše za 200k. Če sem se zraven še nategnil in parcelo preplačal, da je danes vredna samo še 50k, potem je hiša vredna točno 100k. Če sem 20k porabil za marmor na dvorišču, hiša je pa iz blata, jo bom pa težko prodal za 80k. In če noter živi stara mama z dosmrtno pravico (zaposleni), je vredna 20k.

Bančni sistem ima Avstrija, pa Nemčija, pa Nizozemska, pa Združeno Kraljestvo, pa... To kar ima Slovenija ni niti B od bančnega sistema, to kar ima je le pralnica denarja.

Po mojem največji problem sploh ni v bankah, ampak v gospodarstvu in to v proizvodnem sektorju. Nekaj sto tajkunov in na tisoče malih "tajkunčetov" so v fazi privatizacije nenormalno zadolžili podjetja in jih poleg tega še dodatno izčrpavali za življenski slog nemških ali ameriških kapitalistov, ki so podjetja gradili tri ali več generacij, naši prihvatizerji pa so si čez noč na eni več ali manj tehnološko zaostali manufakturi ustvarili nerazumno visok standard z gradovi, apartmani doma in po svetu, ladjicami in prestižnimi avtomobili. Jasno, da ta podjetja brez novih posojil ali reprogramiranja sedaj niso sposobna ničesar več, nimajo denarja niti za osnovni obrat, kaj šele za razvoj, razširjeno reprodukcijo, modernizacijo, zaposlovanje. Po mojem je velika verjetnost, da podjetja spet ne bodo sposobna vračati na novo najetih posojil in da se bo bančna luknja ponovila še enkrat. Kot vse izgleda se bo v državnih bankah vse odvijalo zelo počasi in medtem bo v gospodarstvu še večja katastrofa, še več stečajev in še manj možnosti za kakršenkoli zagon ali rast o kateri nekateri sanjajo pri nenormalno visokih obrestih, dvakrat, trikrat višjih od konkurence v tehnološko naprednih državah, ki imajo na svoji strani praktično vse komparativne prednosti, razen da prodajajo poceni delovno silo iz uvoza, kar v največji meri delamo mi. Koliko pa sploh imamo v strukturi izvoza tehološko zahtevnih izdelkov? 5 ali 10%, ostalo pa so nizkocenovni v veli meri predelavni posli v rangu drugega ali tretjega poddobavitelja plačani s kakšnih 30-40% cene enakega dela v Nemčiji in takšna je tudi relacija pri dodani vrednosti in neto plačah v proizvodnji, kjer bomo vsak čas na nivoju tedenske mezde v Nemčiji ali ZDA. In ker od teh nizkih mezd lahko kljub temu da jih obdavčiš magari z 70% spet ne moreš pobrati dovolj prispevkov in davkov za prerazkošno zastavljen javni sektor je jasno, da se nam bo zgodba z veliko verjetnostjo spet ponovila. Spet bo zmanjkovalo "špage" na celi črti, ker v resnici nismo naredili nobene resne reforme, vse je več ali manj lepotnega značaja in obstaja velika verjetnost, da se bodo dogajale celo enake nepravilnosti zaradi katerih smo danes v situaciji za katero nihče 100% ne ve ali ima izhod ali ga nima.

Slovenski bančni sistem je preveč zbirokratiziran

povzeto iz prispevka


Pa tudi pajdaški je tudi

Ni zbirokratiziran pač pa karteliziran!!! V letu dni ali dveh bo stanje v naših bankah če jih ne bomo privatizirali zopet z 5 milijardno luknjo.

Samo zaradi včerajšnjih izjav Medje o NLB bi ga bilo potrebno odpustiti! Nastop mladega pobalina, ki je imel za delodajalca neverjetno škodo. S svojimi izjavami je moral med varčevalci NLB vnesti kar nekaj dodatnega nemira. Groza tale Medja!

Zelo točna ugotovitev. Tisti, ki je to stanje vspostavil, domuje pa na Šubičevi, državni zbor. Medaj je opozoril samo na to dejstvo v podtonu, da je zakonodaja narejena tako, da se do kredita ne da priti v sorazmerno kratkem času, zadeve so pa zakonsko zbirokratizirane tako, da imajo praktično najhitrejši dostop do kreditov podjetja ali posamezniki, ki so tako ali drugače povezani s politiko ( del potrebnih birokratskih potrebščin za odobritev kreditov izdajajo ustanove ali institucije, ki so pod direktno kontrolo politike; javna uprava, javnni in sodni registri, razno razna mnenja državnih agencij,...).

[naporen]
To si ti zelo po svoje predstavljaš, z resničnostjo pa nima veze - kupca bi terme po tvojih željah stale 54 mio (9 + 45 mio).

Takole lahko pa ne bi šlo, če bi bil pravosodni sistem urejen. Firma je šla v stečaj, ne pa nepremičnine in koncesija za vodo. Iz stečajne mase firme se poplača banke (45 mio - 9 mio), torej ostane hipoteka 36 mio na nepremičninah. Kupec je dobil firmo Rimske toplice v last skupaj z koncesijo za vodo, nepremičnine so tudi njegove, vendar obremenjene z 36 mio hipoteko. Ker če bi bilo drugače, bi tistemu, ki mu je stečajna upraviteljica prodala hišo za pol cene, morala vrniti denar za kupnino, pa ga ni, saj ga je vzela banka, ker je imela hipoteko na hiši. Posel Rimske toplice je treba OBVEZNO še enkrat preučiti. Pa še to, koliko je zaslužil kot stečajni upravitelj Dolamič, ke je zapravil minimalno 36 milijonov na hipotekah + vse, kar nekdanji lastnik dolguje dobaviteljem in delavcem.

Če jaz na parceli, vredni 100k, vzamem kredit 100k in zgradim hišo za 50k, 50k pa zapravim, ne morem prodajati hiše za 200k. Če sem se zraven še nategnil in parcelo preplačal, da je danes vredna samo še 50k, potem je hiša vredna točno 100k. Če sem 20k porabil za marmor na dvorišču, hiša je pa iz blata, jo bom pa težko prodal za 80k. In če noter živi stara mama z dosmrtno pravico (zaposleni), je vredna 20k.

Primer nakladanja, kot smo ga vajeni od tistih, ki vse opravijo z LEVO roko. Če imaš parcelo vredno 100k, na njo nikoli ne boš dobil 100k kredita, sploh pa če že sam ocenjuješ, da so te nategnili pri nakupu parcele. Če je hiša na tvoji parceli vredna 50k namesto 100k, je potem tvoja enota vredna 150k, kar bi ti prineslo nekaj možnosti, da dobiš 100k kredita, ampak moraš hišo s staro mamo vred že imeti gor. Tako da si raje kupi namesto parcele in hiše Tomos moped in raznašaj časnike ali mleko zjutraj.

[janezpizdek]> .... Politiki po mojem videnju na volivah dobijo mandat zgolj voditi državo in s tem tudi državno premoženje zgolj voditi, ne pa žnjim prosto razpolagati.... LP shaman

V JAVNI lasti ostanejo: podjetja za distribucijo vode, kanalizacije in odvoza smeti ter daljinskega ogrevanja, podjetja za telekomunikacijske storitve, podjetja za proizvodnjo in distribucijo električne energije, cestna in avtocestna podjetja, železnica, letališča in letalski prevozniki ter Luka Koper Vsa ostala podjetja (sedaj) v državni lasti se proda čim prej. Definicija JAVNA LAST je to, da o to podjetja last slovenskih državljanov in NIHČE ne more dobivati bonitet v primeru dobičkov.

UKINE se VSE OBČINE. Slovenija se deli na dve regiji in Ljubljano. Zbor regij ima 24 poslancev in dva poslanca manjšin . Državni svet se v taki obliki ukine, namesto tega se uvede referendumski dan na vsak parno leto na drugo nedeljo v novembru. Stranke se financirajo izključno iz članarin, sponzorskih in donatorskih sredstev. Država NE SME in NI OBVEZNA prispevati nič za delovanje strank, niti za nadomestilo za volitve. Kdor stranko sponzorira, lahko porabi za to dejavnost največ 2% bruto prometa njegovega gospodarskega subjekta Kdor stranki donira, lahko porabi največ do 2% izkazanega letnega dobička in se donacija prenese v strošek Strank ne smejo financirati podjetja ki so v državni ali delni državni lasti

Poleg teh načel bo moral »novi gospodar« urediti tudi zmanjšanje praznikov oz. dela prostih dni.

Ukini birokrate v NLB in prekini njihovo škodljivo delovanje po "lastni" banki, potem se pa javi!