Pri nas je pač tako, da šole ne dajo dovolj, POVEJTE ŠTRUKLJU!!
Delodajalci bi pa najraje plačevali pripravniško plačo do penzije, ne glede na znanje (veliko je takih).
Ko delavec pride na razgovor za delo se počuti kot da je na Centru za socialno delo, damora biti vesel, če ga je delodajalec pripravljen sprejeti, da gara zanj, plača bo pa socialna podpora. Izkušnje in znanje so le referenca, da ga sploh želi sprejeti. Na razpolago mora biti 24 ur na dan.
Plače, ki jih delodajalci ponujajo v Sloveniji za izkušene delavce, so večinoma na pod nivojem oz. dosegajo nivo pripravniških plač v Avstriji, Nemčiji...

Pojasnil je, da bi rad delal zastonj, samo da si pridobi izkušnje,« opisuje starejši možakar. Fant ga je s pristopom in iskrenostjo navdušil, zato ga je vzel. Pravi sicer, da kdaj tudi kakšno ušpiči, a kdo je pa ne v času, ko se uči. In mimogrede še to, od samega začetka mu kljub vsemu daje plačo.

Jaz imam zelo podobno izkušnjo, 11 let nazaj, le da nisem nikoli bil mizar. :)

Ja, vsaj malce podobno izkušnjo, ki sega že vsaj tri desetletja nazaj imam tudi sam. Po končani srednji šoli, ki mi je bila pač takrat na razpolago in dosegljiva, sem se sicer zaposlil v svojem poklicu, a nekako me je vleklo v delo, ki ga je opravljal moj oče v popoldanski obrti, a žal nehal ob koncu mojega šolanja. Sosed je opravljal podobno dejavnost in prosil sem ga, da bi popoldne pri njem malo brezplačno "fušal", imel sem že nekaj znanja in izkušenj in z veseljem me je vzel, le to, da bi "fušal" brezplačno mu ni šlo v račun, no na koncu sva se zmenila le za malico. Življenje je šlo svojo pot, poznejši študij in delo je šlo v druge smeri. Včasih srečam soseda obrtnika, zdaj že upokojenca, vedno beseda nanese na to, kako ne more razumeti, da sem takrat prišel k njemu, da bi zastonj "fušal".........

10.000 ZLATNIKOV

Vedno gradimo zase in za svojo prihodnost

Živel je bogat človek, ki je rad naredil dobro delo, če je le vedel, da je nekdo v stiski. Nekega dne je opazil, v kakšni revščini živi neki tesar v njegovem kraju. Bogataš ga je poklical k sebi in mu naročil, da naj zgradi imenitno hišo, ki bo z delom vred vredna 10.000 zlatnikov. Rekel mu je, naj uporablja najboljše gradivo, da naj povabi k delu najboljše mojstre. Sam odhaja na potovanje in želi, da bo hiša končana, ko se vrne.

Za delo mu je obljubil zelo lepo plačilo v višini vsaj 300 zlatnikov ter ves preostanek, ki bo zelo vrjetno ostal od 10.000 predvidenih zlatnikov, ki so namenjeni za gradbeni material in delavce.

Tesar je skopšaril pri gradivu, delo zaupal nemarnim in cenenim delavcem, njihove napake pa je prekrival z oblogami in barvami. Misel, da bo dobil tudi razliko do 10.000 zlatnikov, ga je popolnoma prevzela in želel ke, da ostane čim več denarja.

Ko se je bogati mož vrnil, je bila hiša končana. Tesar mu je prinesel ključ od pravkar končane hiše. Bogataš mu je ključe vrnil in dejal:"Glej, imam presenečenje zate. Ne bom ti plačal dela, kot sva se dogovorila, temveč ti poklanjam hišo. Hišo sem dal zgraditi zate. Na banki, ki je kreditirala gradnjo bom pokril stroške, ki so nastali z nabavo materiala ter izplačili za delavce. Hišo poklanjam tebi in tvoji družini."

V naslednjih letih je tesar močno obžavoval, ker je goljufal samega sebe. Bil je zelo jezen nase, kar za hišo ni porabil niti 4500 zlatnikov.

"Ko bi bil vedel," si je govoril,"da hišo gradim zase!" Čisto drugače bi se tega lotil.

Kakršnokoli že je vaše delo in delovno mesto, opravljajte to profesionalno. Vedno delate zase.
Vir: Marjan Račnik: Postani najboljši vodja, samozaložba, Štore, junij 2010
marjan@vodja.net
www.vodja.si
www.vodja.net

Sentiment in ideja je vsekakor prava, vendar stvari niso tako enostavne. Na drugi strani se je potrebno osamosvojiti, ustvariti druzino, itd. V nasprotnem primeru hitro najdemo clanke o mladini, ki zivi na stroske starsev. Tudi, ce ignoriramo vse prej napisano je potrebno vsaj placevati racune in zivljenske stroske.

V mojem primeru imam sreco, da lahko zena isce tudi take sluzbe saj sam zasluzim dovolj, da lahko prezivim druzino. Vendar ne vem kako bi se tega lotila druzina z eno minimalno placo, pa tudi povprecno placo. Zivljenje ni poceni, v trgovini pa ni popusta za taksne podvige :).

veliko pove ze to, da je ta zgodba v sloveniji kot neko razodetje. kot bi se fatamorgana prikazala zagovedenemu socialisticnemu bralstvu(=ljudstvu)

(sklepam, drugace nebi terjala clanka)

neverjetno koliko skode je povzrocilo 75 let komunizma....

Tudi tale članek o nemškem dualnem šolskem sistemu je poučen:
www.delo.si/zgodbe/s...adimi.html

Naložba v lastno znanje zahteva precej truda in časa. Vredna je v najboljšem primeru par 100000€. Na trgu, kjer se milijardne naložbe obračajo v milisekundah, človek z njo ne more konkurirati. Torej se ne splača.