Če povzamem: ker Republiki Sloveniji trg ni pripravljen posojati denarja, ji ga posojajo tri največje domače banke, ker pa tudi tem trg ni pripravljen posojati denarja, jim ga posoja... Republika Slovenija

Drugače povedano... ena taka mala zasebna tiskarna denarja. Le da bo namesto inflacije efekt tak, kot pri Cipru.

Dobrodošel v incestnem svetu izkrivljanja trgov. Ker nimamo monetarne suverenosti, da bi CB direktno kapitalizirala dolg države, to z malimi kučnimi čarolijami počjeno domače banke. To je najverjetneje samo premostitvena operacija, ker najbrž računajo na kakšen "reševalni paket" in da ECB "pomiri" trge.

Kdaj bo ta teden tista izredna aukcija za 500 mio menic? Le kdo bodo vplacniki? Hmm, naj uganemo.

Če prav razumem, se gospodarstvo in država v Sloveniji po eni strani ločujeta, po drugi strani pa banke kupujejo državne papirje z denarjem, ki so ga dobile od države, namesto da bi ga posojale naprej gospodarstvu? Državna banka ima torej samo še funkcijo izdjatelja blagajniškega zapisa za potrebe države, s pomočjo uvožene gotovine in z obrestmi, za katere država ljudstvu zniža standard.

Enfrice.

[rodrigues]
Dobrodošel v incestnem svetu izkrivljanja trgov. Ker nimamo monetarne suverenosti, da bi CB direktno kapitalizirala dolg države, to z malimi kučnimi čarolijami počjeno domače banke. To je najverjetneje samo premostitvena operacija, ker najbrž računajo na kakšen "reševalni paket" in da ECB "pomiri" trge.

Ta incest je stalna praksa "razvitega" sveta, da ne bo kdo mislil, da se to dogaja samo v Sloveniji. Italijanske banke veselo kupujejo italijanske obveznice, španske banke kupujejo španske obveznice, grške banke kupujejo grški WC papir itd...

Ne morem verjet,saj to je noro.

Sah-mat. Kkkapo dol bi rekel Srecko Katanec. Incestoidneze pa caka usoda Hilde Tovsak. Ce bodo imeli sreco.

Verjamem, da moj odgovor ne bo požel veliko pozitivnih odzivov. Potrebno pa je razčistiti z določenimi nejasnostmi, ki sem jih prebral. Gre za dobronamerno kritiko, ki naj bi pokazala, da je stigmatizacija bank v tem primeru neupravičena. Tudi teorija iger in zaporniška dilema kaže podobno sliko. Banke naj bi kupovale dolg lastne države.

1. Baselski standardi so tisti, ki predpisujejo kaj banke lahko kupujemo in koliko kapitala moramo imeti za posamezno naložbo (koncept tveganju prilagojene aktive). Tako Basel II kot Basel III predvideva, da je kapitalska utež za obveznice lastne države enaka 0%. Banke torej za nakup državnih obveznic ne potrebujemo kapitala. Več o tem si lahko preberete: www.shearman.com/fil...101812.pdf
In to z razlogom. Banke in države so (zelo verjetno nerazdružljivo)povezane. Države so bile tiste, ki so v prvi fazi finančne krize reševale banke pred propadom. In banke so bile tiste, ki so po izrečenih besedah Maria Draghi-ja o ireverzibilnosti Evra, pomagale državam. Več o tem si lahko preberete: www.nytimes.com/2012...d=all&_r=0

2. Banke smo zaradi narave poslov investitorke v državne obveznice. To pomeni, da je v bilancah bank ogromno obveznic lastne države. Če ta država propada, potem propada banke nedvomno ne bomo preživele, saj bi insolventnost države povzročila insolventnost bank. V tem primeru gre torej za klasično zaporniško dilemo.

3. Nakupi lastnih obveznic ne igrajo v tem primeru nikakršne vloge. V kolikor bi banke odkupovale lastne obveznice bi to neposredno zmanjševalo likvidnost. V kolikor pa kupimo obveznice države, le te lahko zastavimo pri ECB in zato pridobimo sveža sredstva (obstaja določen haircut) po ugodnejši obrestni meri kot so bile izdane zakladne menice. S tem implicitno dokapitaliziramo banke (razlika med aktivno in pasivno obrestno mero)

4. Najvišja bonitetna ocena, ki jo banka lahko pridobi, je bonitetna ocena države v kateri ima ta banka pretežni del poslovanja. To pomeni, da v kolikor se bi Republiki Sloveniji znižala bonitetna ocena, se bi znižala bonitetna ocena bank (gre bolj za razumevanje mehanizma bonitetnih ocen)

5. Veliko število bank je z nakupi državnih obveznic pomagalo lastnim državam. Več o tem si lahko preberete: www.reuters.com/arti...1F20120919 in www.cnbc.com/id/47633576

6. Zanimivo pa je dejstvo, da smo takšni kreteni, da smo se bili sposobni katapultirati na prve strani svetovnih medijev, s tem ko je zahtevana donosnost slovenske državne obveznice, ob zelo majhni likvidnosti, poskočila na rekordne vrednosti. Nekdo bi vendar dvignil telefon in pognal slovenski Topčider.

[Polikarpov]
Verjamem, da moj odgovor ne bo požel veliko pozitivnih odzivov. Potrebno pa je razčistiti z določenimi nejasnostmi, ki sem jih prebral. Gre za dobronamerno kritiko, ki naj bi pokazala, da je stigmatizacija bank v tem primeru neupravičena. Tudi teorija iger in zaporniška dilema kaže podobno sliko. Banke naj bi kupovale dolg lastne države.

1. Baselski standardi so tisti, ki predpisujejo kaj banke lahko kupujemo in koliko kapitala moramo imeti za posamezno naložbo (koncept tveganju prilagojene aktive). Tako Basel II kot Basel III predvideva, da je kapitalska utež za obveznice lastne države enaka 0%. Banke torej za nakup državnih obveznic ne potrebujemo kapitala. Več o tem si lahko preberete: www.shearman.com/fil...101812.pdf
In to z razlogom. Banke in države so (zelo verjetno nerazdružljivo)povezane. Države so bile tiste, ki so v prvi fazi finančne krize reševale banke pred propadom. In banke so bile tiste, ki so po izrečenih besedah Maria Draghi-ja o ireverzibilnosti Evra, pomagale državam. Več o tem si lahko preberete: www.nytimes.com/2012...d=all&_r=0

2. Banke smo zaradi narave poslov investitorke v državne obveznice. To pomeni, da je v bilancah bank ogromno obveznic lastne države. Če ta država propada, potem propada banke nedvomno ne bomo preživele, saj bi insolventnost države povzročila insolventnost bank. V tem primeru gre torej za klasično zaporniško dilemo.

3. Nakupi lastnih obveznic ne igrajo v tem primeru nikakršne vloge. V kolikor bi banke odkupovale lastne obveznice bi to neposredno zmanjševalo likvidnost. V kolikor pa kupimo obveznice države, le te lahko zastavimo pri ECB in zato pridobimo sveža sredstva (obstaja določen haircut) po ugodnejši obrestni meri kot so bile izdane zakladne menice. S tem implicitno dokapitaliziramo banke (razlika med aktivno in pasivno obrestno mero)

4. Najvišja bonitetna ocena, ki jo banka lahko pridobi, je bonitetna ocena države v kateri ima ta banka pretežni del poslovanja. To pomeni, da v kolikor se bi Republiki Sloveniji znižala bonitetna ocena, se bi znižala bonitetna ocena bank (gre bolj za razumevanje mehanizma bonitetnih ocen)

5. Veliko število bank je z nakupi državnih obveznic pomagalo lastnim državam. Več o tem si lahko preberete: www.reuters.com/arti...1F20120919 in www.cnbc.com/id/47633576

6. Zanimivo pa je dejstvo, da smo takšni kreteni, da smo se bili sposobni katapultirati na prve strani svetovnih medijev, s tem ko je zahtevana donosnost slovenske državne obveznice, ob zelo majhni likvidnosti, poskočila na rekordne vrednosti. Nekdo bi vendar dvignil telefon in pognal slovenski Topčider.

To kar se dogaja JE slovenski Topčider. Kaj pa je tiskanje menic države brez konca in kraja, drugega kot tiskanje denarja. Mala abeceda iz zgodovine denarja. Lep dan.

P.S. Kar piše spoštovani TadejK je slovensko bančno proračunski incest, delajo ga seveda tudi drugi, sklicevanje na to pa tega ravnanja ne opravičuje.....Je tudi eden od vzrokov (prej kot posledica) kriz.

Predsednik uprave Abanke je prejšnji teden govoril o »jasnih signalih, da je možno dobiti investitorja« (Delničarji odločili: Abanka gre v 90-milijonsko dokapitalizacijo, Finance, 8. aprila 2013), zato v duhu uslug in protiuslug ne bo posebno presenečenje, če se bo ta investitor imenoval Republika Slovenija.

presenečenje bo predvsem, če investitor ne bo Republjik Slovenija...

;)

lpA

Saj ste volili SZDL, LDS, SD, Zares, PS (mnogo manj SDS), ki vzdržujejo v državnih podsistemih UDBO aparat.
Z veseljem ste volili tudi zločinske komuniste Kučana, Drnovška, Ropa, Turka, Pahorja. DANES IMAMO REZULTAT.

[Polikarpov]
Verjamem, da moj odgovor ne bo požel veliko pozitivnih odzivov. Potrebno pa je razčistiti z določenimi nejasnostmi, ki sem jih prebral. Gre za dobronamerno kritiko, ki naj bi pokazala, da je stigmatizacija bank v tem primeru neupravičena.

Kot vidiš, je bila tvoja skrb vseeno odveč, zaenkrat si prejel same pluse. Tudi mene konstruktivna kritika nič ne moti. Vseeno pa spodaj nekaj pojasnil oziroma replik.

[Polikarpov]
Banke in države so (zelo verjetno nerazdružljivo) povezane. Države so bile tiste, ki so v prvi fazi finančne krize reševale banke pred propadom. In banke so bile tiste, ki so po izrečenih besedah Maria Draghi-ja o ireverzibilnosti Evra, pomagale državam.

Že v članku sem izrazil skrb, da bom od bank oziroma bančnikov deležen ugovora, češ da je kupovanje menic s strani bank nekaj običajnega. Zato sem skušal že v članku poudariti, a pač poudarim oziroma pojasnim še enkrat: mene nič ne moti, da NLB, NKBM in Abanka sodelujejo v dražbah zakladnih menic. Zmotilo me je, ker so sodelovale (oziroma da bom čisto natančen: pristale na ponujene pogoje) *edine*.

In tabela v članku dokazuje, da to še zdaleč ni ustaljena norma, v povprečju so v zadnjih petih letih in pol te tri banke na takšnih dražbah kupile ravno polovico ponudbe, ostalo polovico pa so kupile UniCredit, Sparkasse, Banka Koper, Factor Banka, Hranilnica Lon, pa vzajemci KD, Modre linije itd. Tokrat pa ni sodeloval nihče od naštetih. Nihče od teh ostalih, ki običajno sodelujejo, torej tokrat ni videl naložbene priložnosti in nobena od ostalih bank ni imela presežnih likvidnih sredstev, za katere bi videla smotrnost plasmaja v te menice.

Razpravi, zakaj so bile edine, si se nekako v tem svojem odgovoru čisto izognil, navajaš le splošne argumente, zakaj je kupovanje menic s strani bank per se nekaj običajnega.

[Polikarpov]
Banke smo zaradi narave poslov investitorke v državne obveznice. To pomeni, da je v bilancah bank ogromno obveznic lastne države. Če ta država propada, potem propada banke nedvomno ne bomo preživele, saj bi insolventnost države povzročila insolventnost bank. V tem primeru gre torej za klasično zaporniško dilemo.

Ja, ampak z dodatnimi nakupi državnih menic in obveznic to svojo kritično odvisnost le še povečujete. Podoben "incest" najdemo tudi med komercialnimi bankami, NKBM je imetnica BCE11 in BCE16, povratno pa je BC imetnica KBM10, ampak to je že nova tema, pa ne bom razpredal.

[Polikarpov]
V kolikor pa kupimo obveznice države, le te lahko zastavimo pri ECB in zato pridobimo sveža sredstva (obstaja določen haircut) po ugodnejši obrestni meri kot so bile izdane zakladne menice. S tem implicitno dokapitaliziramo banke (razlika med aktivno in pasivno obrestno mero).

Ja, in s tem približujete točko, ko bo ECB rekla, da je slovenskim državnim dolžniškim vrednostnim papirjem (upoštevajoč pravila in velikost Slovenije) že preveč izpostavljena in bankam ne more več v polnosti omogočati LTRO, proračunu pa ELA, ampak lahko pomaga kvečjemu še z OMT, za kar pa mora Slovenija povabiti trojko in podpisati MoU. Ne pravim, da smo že tam, ker nimam dovolj podatkov za takšno oceno, se pa vsekakor premikamo v tej smeri.

Najvišja bonitetna ocena, ki jo banka lahko pridobi, je bonitetna ocena države v kateri ima ta banka pretežni del poslovanja. To pomeni, da v kolikor se bi Republiki Sloveniji znižala bonitetna ocena, se bi znižala bonitetna ocena bank (gre bolj za razumevanje mehanizma bonitetnih ocen)

Vem da je tako, ne razumem pa čisto, kaj ima to opraviti s tem člankom.

Veliko število bank je z nakupi državnih obveznic pomagalo lastnim državam. Več o tem si lahko preberete: www.reuters.com/arti...1F20120919 in www.cnbc.com/id/47633576

Še enkrat, saj to vem in nič ni narobe, če banke v menice in obveznice plasirajo tista presežna likvidna sredstva, ki jih bolj gospodarno ne morejo naložiti, saj je vsaka OM boljša kot nič. Ampak nekako je v članku navedenih kar nekaj indicev, da ni šlo za tako velik presežek likvidnih sredstev in to ravno pri teh treh bankah, ampak za delanje uslug in protiuslug (in spet, ravno tem trem bankam).

Zanimivo pa je dejstvo, da smo takšni kreteni, da smo se bili sposobni katapultirati na prve strani svetovnih medijev, s tem ko je zahtevana donosnost slovenske državne obveznice, ob zelo majhni likvidnosti, poskočila na rekordne vrednosti. Nekdo bi vendar dvignil telefon in pognal slovenski Topčider.

Tudi tu ne razumem čisto, kako se to nanaša na članek, še posebej tole o kretenih in finale o Topčiderju. Sem jaz ta kreten in je ta članek tisti, ki kvari zahodno percepcijo stabilnosti našega proračuna? Ali morda namiguješ, da bi dejansko morale naše tri največje banke še toliko pohoditi plin, da bi kupile celotno ponujeno zalogo DZ46 in SZ61, tako da zahod ne bi izvedel, da ta zaloga ni v celoti pošla?

Ali pa je bilo teh šest točk kot celota spisanih za neke druge potrebe, pa si jih tukaj pač copy-pastnil v celoti? ;-)

Tadej, žal sem trenutno na študijskem dopustu in bom samo na hitro odgovoril. Komentar je bil spisan ob enih zjutraj. Imel je še več točk, ki pa sem jih zbrisal.
Kar se tiče kretenov, se to definitivno ni nanašalo nate. Saj veš, da te cenim.
Res pa je, da sem mnenja, da bi morala banke pokupiti več državnih obveznic...slovenske banke s(m)o pri državnih obveznicah preko point of no return. To pomeni, da nas mejni nakupi ne vežejo na državo nič bolj kot trenutne pozicije.

Nekdo je na enem forumu napisal, da je žena finančnega ministra Čuferja zaposlena na Abanki.

Če je to res, potem bo najbrž veliko na tem, kar piše kolumnist. Ker stvari so običajno zelo preproste.

[KondaU]
Ta incest je stalna praksa "razvitega" sveta, da ne bo kdo mislil, da se to dogaja samo v Sloveniji. Italijanske banke veselo kupujejo italijanske obveznice, španske banke kupujejo španske obveznice, grške banke kupujejo grški WC papir itd...

Ampak koliko je slučajev da v nakupu italijanskih obveznic sodelujejo samo tri največje italijanske banke in nihče drug?

Pa ali so te tri italijanske banke v večinsko državni lasti? Za incest ni dovolj da so banke iz države potrebno je sočasno še država v bankah :)

[simone22]
Kdaj bo ta teden tista izredna aukcija za 500 mio menic? Le kdo bodo vplacniki? Hmm, naj uganemo.

Glede na članek, polikarpov komentar (point of no return??!!) in ciprsko prakso se zdi, da gre za namerno pripravljanje terena za striżenje ovac.

Banke z oceno E Cc2 ..., torej banke, ki so že tako junk, depozite varčevalcev (presežnih sredstev itak nimajo) nalagajo v vrednostne papirje bankrotirane države. Da bi bila zadeva bolj plastična: bi dobro spali, če bi NLB, NKBM, Abanka... Kupovale zakladne menice Zimbabveja? S stališča investicije gre za podobno zadevo. Le da slovenci verjamwjo v čudeżno, prakticčno božansko moč države, ki bo kot deux ex machina rešila težave.

Skratka, banke režejo že krepko v meso. Zdaj je zadnji čas za izstop iz vlaka smrti. Zanimivo je, kako se nam Ciper zdi tam nekje daleč... Se nas ne tiče... Ljudje pa imajo še vedno omej dostop do svojih sredstev, iz države ne morejo z več kot 1000e.... Med tem nam banke in država pripravljajo isto past. Le da se tokrat v naprej ve, kakšen bo scenarij, ergo to delajo namerno in zavestno.

[Polikarpov]
Res pa je, da sem mnenja, da bi morala banke pokupiti več državnih obveznic...slovenske banke s(m)o pri državnih obveznicah preko point of no return. To pomeni, da nas mejni nakupi ne vežejo na državo nič bolj kot trenutne pozicije.

Če to prav razumem smo odpluli mimo točke kjer je še možen obrat in nas nič več ne more rešiti? To pravite bančniki zaposleni v slovenskih bankah ???

Še enkrat, saj to vem in nič ni narobe, če banke v menice in obveznice plasirajo tista presežna likvidna sredstva, ki jih bolj gospodarno ne morejo naložiti, saj je vsaka OM boljša kot nič. Ampak nekako je v članku navedenih kar nekaj indicev, da ni šlo za tako velik presežek likvidnih sredstev in to ravno pri teh treh bankah, ampak za delanje uslug in protiuslug (in spet, ravno tem trem bankam).

Rdeča nit članka je bila, da so slovenske državne obveznice za banke verjetno ena redkih naložbenih priložnosti. Za vse ostale naložbe banke potrebujemo kapital, ki pa ga v zadnjih letih ni ravno na pretek. Predvsem pa se mi ob tem zastavlja vprašanje kaj je alternativa?

Če to prav razumem smo odpluli mimo točke kjer je še možen obrat in nas nič več ne more rešiti? To pravite bančniki zaposleni v slovenskih bankah ???

Ne, to ni poanta. Gre za to, da imamo že sedaj ogromno državnih obveznic v bilancah in da nekaj milijonov več ali manj ne spremeni zadeve bistveno.

[FesjtCook]
> [Polikarpov]
> > Predvsem pa se mi ob tem zastavlja vprašanje kaj je alternativa?

ALTERNATIVA?!?!?!? Če podjetje ne dela dobro pač propade. Banke so delniške družbe.

Se samo meni zdi, da živimo v paralelnih svetovih?

Banke očitno še vedno živijo v pravljici, kjer so too big to fail. Čeprav je evropa dala jasen signal, da niso.

[Polikarpov]
Rdeča nit članka je bila, da so slovenske državne obveznice za banke verjetno ena redkih naložbenih priložnosti. Za vse ostale naložbe banke potrebujemo kapital, ki pa ga v zadnjih letih ni ravno na pretek. Predvsem pa se mi ob tem zastavlja vprašanje kaj je alternativa?

Daj prosim 5x preberi, potem mi pa razloži kot petletnemu otroku, kako točno naj bi investicija brez kapitala delovala!?

[Polikarpov]
> Če to prav razumem smo odpluli mimo točke kjer je še možen obrat in nas nič več ne more rešiti? To pravite bančniki zaposleni v slovenskih bankah ???

Ne, to ni poanta. Gre za to, da imamo že sedaj ogromno državnih obveznic v bilancah in da nekaj milijonov več ali manj ne spremeni zadeve bistveno.

Če prav zastopim tvoje poste, praviš: "Res, da je zadeva slaba, ampak naša banka ima akumuliranih toliko slabih odločitev, da se še ena ne bo poznala."

Hm.... zato pa ste tam, kjer še sonce ne sije.

[Polikarpov]
Ne, to ni poanta. Gre za to, da imamo že sedaj ogromno državnih obveznic v bilancah in da nekaj milijonov več ali manj ne spremeni zadeve bistveno.

To je tko kot stereotipno debeli američani... pridejo v mkdonalds, naročijo ves tisti junk... potem pa čez liter kokakole.. "saj se itak ne bo poznalo".

[Polikarpov]
> Če to prav razumem smo odpluli mimo točke kjer je še možen obrat in nas nič več ne more rešiti? To pravite bančniki zaposleni v slovenskih bankah ???

Ne, to ni poanta. Gre za to, da imamo že sedaj ogromno državnih obveznic v bilancah in da nekaj milijonov več ali manj ne spremeni zadeve bistveno.

Ampak ce sem te prav razumel, nic vec ne spremeni zadeve bistveno (point of no return). Torej je bolje (zapornikova dilema), da se drzava in drzavne banke vzajemno vlecejo iz istega zivega blata in si kupujejo cas, ostane pa zgolj upanje, da pride kdo mimo in nas za lase potegne ven, da pod tus....in potem izstavi racun.

Z drugimi besedami - odpluli smo momo tocke, kjer je se mozen obrat...?

Je g. Mencinger kupil kakšno obveznico? Mogoče zgolj simbolično?

[zmrda]
> [Polikarpov]
> Rdeča nit članka je bila, da so slovenske državne obveznice za banke verjetno ena redkih naložbenih priložnosti. Za vse ostale naložbe banke potrebujemo kapital, ki pa ga v zadnjih letih ni ravno na pretek. Predvsem pa se mi ob tem zastavlja vprašanje kaj je alternativa?

Daj prosim 5x preberi, potem mi pa razloži kot petletnemu otroku, kako točno naj bi investicija brez kapitala delovala!?

Saj je povedal. Prva tocka prvega sporocila.

Lej vse kul. Hvala, ker si še malo bolj detajlno napisal.

Vprašanje, ki se zastavlja je, ali je to prav? In kam vse to pelje?

Predstavljaj si, da neka oseba izgubi službi in s tem keš flow njegov pristop dosedaj je bil že 5x, da si v vmesnem času denar izposoja od prijateljev in ga potem, čez pol leta, ko mu zopet uspe najti službo, vrne.

Vse skupaj funkcionira, dokler ne neha funkcionirati.

Podobno je sedaj s sposojanjem držav. Kaj če enkrat ne bo več gospodarske rasti, da vrnemo vse dolgove, ki smo jih kopičili in jih sedaj še bolj kopičimo?

Kaj če je ravno sedaj trenutek, ko smo zadeli ob steno?

Jaz sem 90% gotov, da v tem ciklu ne bo gospodarske rasti in da se bomo prisiljeni hudo prestukturirati.

Mislim, da bo nova paradigma morala temeljiti na poštenju, ker fractional reserve banking ni pošteno, jamčenje države za vloge v takšnem sistemu tudi ne.

[zmrda]
> [Polikarpov]
> Rdeča nit članka je bila, da so slovenske državne obveznice za banke verjetno ena redkih naložbenih priložnosti. Za vse ostale naložbe banke potrebujemo kapital, ki pa ga v zadnjih letih ni ravno na pretek. Predvsem pa se mi ob tem zastavlja vprašanje kaj je alternativa?

Daj prosim 5x preberi, potem mi pa razloži kot petletnemu otroku, kako točno naj bi investicija brez kapitala delovala!?

www.shearman.com/fil...101812.pdf

stran 25, 26 in 27. na kratko pa: vse kar imamo banke v bilancah tehtamo (glede na tveganost pozicije). bolj ko je tvegana naložba, večja je utež in več kapitala posledično potrebujemo. Pri državnih obveznicah je utež enaka 0%.

[Gustl]
> [Polikarpov]
> > Če to prav razumem smo odpluli mimo točke kjer je še možen obrat in nas nič več ne more rešiti? To pravite bančniki zaposleni v slovenskih bankah ???
>
> Ne, to ni poanta. Gre za to, da imamo že sedaj ogromno državnih obveznic v bilancah in da nekaj milijonov več ali manj ne spremeni zadeve bistveno.

Ampak ce sem te prav razumel, nic vec ne spremeni zadeve bistveno (point of no return). Torej je bolje (zapornikova dilema), da se drzava in drzavne banke vzajemno vlecejo iz istega zivega blata in si kupujejo cas, ostane pa zgolj upanje, da pride kdo mimo in nas za lase potegne ven, da pod tus....in potem izstavi racun.

Z drugimi besedami - odpluli smo momo tocke, kjer je se mozen obrat...?

Tako je. Smiselno je, da si banke in država v tem primeru pomagamo. LTRO ECBja ni bil nič drugega kot implicitna pomoč državnim obveznicam. Namesto odkupovanja obveznic na trgu, so zadevo uredile poslovne banke, ki so z nakupi znižale OM na te obveznice. To je bilo v tistem trenutku politično veliko bolj sprejemljivo, efekt pa skoraj isti.

[rodrigues]
Lej vse kul. Hvala, ker si še malo bolj detajlno napisal.

Vprašanje, ki se zastavlja je, ali je to prav? In kam vse to pelje?

Predstavljaj si, da neka oseba izgubi službi in s tem keš flow njegov pristop dosedaj je bil že 5x, da si v vmesnem času denar izposoja od prijateljev in ga potem, čez pol leta, ko mu zopet uspe najti službo, vrne.

Vse skupaj funkcionira, dokler ne neha funkcionirati.

Podobno je sedaj s sposojanjem držav. Kaj če enkrat ne bo več gospodarske rasti, da vrnemo vse dolgove, ki smo jih kopičili in jih sedaj še bolj kopičimo?

Kaj če je ravno sedaj trenutek, ko smo zadeli ob steno?

Jaz sem 90% gotov, da v tem ciklu ne bo gospodarske rasti in da se bomo prisiljeni hudo prestukturirati.

Mislim, da bo nova paradigma morala temeljiti na poštenju, ker fractional reserve banking ni pošteno, jamčenje države za vloge v takšnem sistemu tudi ne.

To ne pomeni, da se s tem kar se dogaja (in o čemer pišem) strinjam. Ne vidim pa veliko alternativ.