Že v ex YU so rdeči šefi za nas, svoje podanike, ustvarjali državo komunizma, kjer smo bili vsi srečni, trajnostni, integralni in solidarni. Če pa kdo ni bil, je pa za njega poskrbela UDBA.

OMG...pa je kdo od teh pametnjakovičev že bil v Butanu več kot na tedenskih počitnicah?

no, če že, potem se lahko še preimenujemo, v Republic of Butal

Ni treba nobene državljanske pobude. Tisti bebci, ki so za to zainteresirani, naj zberejo svoj denar in naj začnejo. Tudi ni treba nikogar nadlegovati s svojimi pogledi. Jih bo že kdo tožil, če mu bodo šli preveč na živce. Samo to je treba v osnovi preprečiti, da bi davkoplačevalce kakorkoli obremenjevali. To je najbolj važno.

Enfrice.

To je izvedljivo če se zamenja vsaj pol naroda ki stremi samo izključno po pohlepu tako ali drugače. V prvi vrsti pa so to politiki in priliznjenci.

[slovenecnb1]
To je izvedljivo če se zamenja vsaj pol naroda ki stremi samo izključno po pohlepu tako ali drugače. V prvi vrsti pa so to politiki in priliznjenci.

Najprej tisti, ki pravijo, da jim pripada plača, ne glede na učinkovitost.

"Was es (das Wort ,sozial) eigentlich heiβt, weiβ niemand. Wahr ist nur, dass eine soziale Marktwirtschaft keine Marktwirtschaft, ein sozialer Rechtsstaat kein Rechtsstaat, ein soziales Gewissen kein Gewissen, soziale Gerechtigkeit keine Gerechtigkeit - und ich fürchte auch, soziale Demokratie keine Demokratie ist." (Hayek 2004c [1979b], 62) Vir: H. Klausinger, Friedrich A. Von Hayek, str. 108.

To velja tudi za t.i. “integralno ekonomijo”. Kaj je ne ve nihče. Tudi spoštovani ddr. Matjaž Mulej ne. Tržno gospodarstvo je eo ispo in socialno in integralno hkrati, če malo dopolnim misel Ludwiga Erharda, ki je tudi navedan pod zgornjim virom.
Ampak tržnemu gospodarstvu nikakor ne damo možnosti in si izmišljajo njegove nadomestke, od samupravnega, socialnega, sedaj še integralnega. Še ta novi si bodo kaj izmislili, izmislili:-). Lep dan.

Čujte, pobudniki integralnega-eko-socializma!
Jaz sem se samoiniciativno šla tak integralni eko-socialni model, pa me je prvi slovenski komunajzarski lumpenproletarec tako nategnil, da me je na mah minilo! Folk te prisili, da si slabši, kot v resnici si! Dobrosrčnost razumejo kot norost, hinavščino ipd. Če revežu pomagaš, ti je bolj fauš tistega kar imaš več kot on, kot unemu, ki v nakradeni vili srka wiski.

V tem okolju, kjer je brezdelni socialec zaščiten kot kočevski medved, deloven človek pa izrabljen kot suženj, noben funkcionalen model ne more zaživeti. Ni nobene osnove za to. Dokler bodo socialni transferji stimulirali razplod neodgovornih socialnih podpirancev, ki svojemu zarodu ne dajo vzgleda odgovornega vedenja, tako dolgo bo šlo vse k vragu.

Kako naj ima človek voljo zaposlovati take osebke, če samo gledajo kje te bodo zaj...li, koliko bolniške, regresa bodo potegnili s čim manj dela?

Prav zaradi modela, ki vzpodbuja neodgovorna vedenja in ščiti neke kvazi človekove pravice, je Slovenija obsojena na propad.

Sanje so sicer dovoljene. Jutri pa je nov dan :(

Mala himalajska državica Butan je svetovno znana, ker si je kot glavni družbeni cilj zastavila SREČO VSEH LJUDI.....
--------------------------------------- ---
Smo to že poslušali oziroma brali? 48 centov, vsi srečni, ker dobijo vsaj toliko? Pest riža, vsi srečni, ker je cela pest?

www.dpiciga.com/Drza...koncno.pdf

Pri Integralni zeleni Sloveniji gre za »know-how« za svetovno konkurenčno pot trajnostnega razvoja Slovenije, lahko se uporabi tudi pri razvoju občin in regij. Vsi, ki to želijo, ga imajo BREZPLAČNO na uporabo. Dostopen je na spletni strani www.dpiciga.com, v nekaj mojih člankih in referatih na konferencah. Če se kdo namerava resno ukvarjati z integralno ekonomijo, mu lahko pošljem tudi seznam virov. Torej ne gre za dodatno obremenjevanje davkoplačevalcev, ampak je možno z znanjem, ki je na razpolago, bolj učinkovito doseči razvojne cilje.
Darja Piciga

Razvojne "cilje" je možno doseči samo tako, da se ljudem pusti delati na tak način, da jim ni treba nikogar, za nobeno svojo odločitev nič spraševati, dokler ta ni v očitnem nasprotju s temeljnimi moralnimi in etičnimi načeli.

Enfrice.

Če se želite seznaniti z integralno ekonomijo, priporočam povzetek knjige Integral Economics (R. Lessem, A. Schieffer, Gower, 2010), ki je objavljen na spletni strani www.dpiciga.com/novo.html in recenzijo te knjige s strani okoljskega ekonomista C. Arnspergerja (povezava objavljena na isti spletni strani).

Mogoče bi si tisti, ki jim je blizu koncept zelenega gospodarstva in trajnostnega razvoja, poenostavljeno predstavljali integralno ekonomijo kot dopolnitev teh dveh konceptov. Če je v skladu z načeli trajnostnega razvoja potrebno uravnotežiti tri razsežnosti (gospodarsko, družbeno in okoljsko), po nekaterih razlagah štiri (še kulturno), integralna ekonomija poudarja tudi znanost in tehnologijo, v središče ekonomskega modela pa postavlja vrednote (moralno jedro). Različne sfere povezuje z različnimi kulturami sveta – v naši kulturi (Sever) je na primer poudarjeno znanje (znanost in tehnologija), prevladuje bolj racionalističen pogled na svet. Vendar je za trajnostni razvoj nujno, da v naš gospodarski model vključimo tudi druge sfere.

Integralna ekonomija je seveda mnogo bolj zapletena, tako kot je tudi preplet svetovnih gospodarstev, ki ga pojasnjuje, izjemno kompleksen pojav. Zato je transdisciplinarna (integrira znanja različnih družboslovnih in humanističnih ved) in transkulturna. Za poglobljeno razumevanje je nujen študij originalnih del Lessema in Schiefferja. Sem pa poskušala olajšati vstop v to teorijo z dvema prispevkoma (v slovenščini in angleščini) ter povezavami na kratke video filme in tekste o primerih integralne ekonomije (vse je dostopno na citirani spletni strani). Za začetek priporočam naslednje primere: trajnostna banka Triodos, biodinamsko podjetje-skupnost SEKEM (ustanovitelj dr. Ibrahim Abouleish je dobitnik alternativne Nobelove nagrade) in baskovska kooperativa Mondragon. Za Slovenijo so zanimivi tudi trajnostna podjetja in ekovasi, pa tudi drugi primeri.

Darja Piciga

V pobudi za Integralno zeleno Slovenijo smo zapisali: »Socialno podjetništvo, pri katerem ustvarjanje dobička ni izključni niti glavni cilj dejavnosti in deluje po načelih demokratičnega odločanja in solidarnosti, na primer odlikujejo odpornost na tržne pretrese, velik potencial za socialno integracijo in zaposlovanje ter odlična prilagojenost lokalnim izzivom.« To je ugotovila Evropska unija in zato socialno podjetništvo tudi spodbuja. Taka podjetja najdemo tudi v državah z dolgo tradicijo tržnega kapitalizma. Nekatera so v tem gospodarskem okolju konkurenčna že desetletja, torej se s svojimi izdelki in storitvami brez državne podpore dokazujejo na trgu. Med najbolj znanimi je kooperativa Mondragon, svetovna korporacija iz Baskije v Španiji, ki svojim delavcem delničarjem zagotavlja varno zaposlitev tudi v času kriz (nekaj o Mondragonu na www.dpiciga.com/novo.html) Kooperativo, ki danes združuje več kot 80.000 delavcev delničarjev, je pred več kot 50 leti ustanovil katoliški duhovnik Azrimendiarrieta.
Darja Piciga

[PicigaD]
V pobudi za Integralno zeleno Slovenijo smo zapisali:

»Socialno podjetništvo, pri katerem ustvarjanje dobička ni izključni niti glavni cilj dejavnosti

Podjetja brez dobička ni, kot brez semena ni pridelka.

in deluje po načelih demokratičnega odločanja in solidarnosti, na primer odlikujejo odpornost na tržne pretrese, velik potencial za socialno integracijo in zaposlovanje ter odlična prilagojenost lokalnim izzivom.« To je ugotovila Evropska unija in zato socialno podjetništvo tudi spodbuja. Taka podjetja najdemo tudi v državah z dolgo tradicijo tržnega kapitalizma. Nekatera so v tem gospodarskem okolju konkurenčna že desetletja, torej se s svojimi izdelki in storitvami brez državne podpore dokazujejo na trgu. Med najbolj znanimi je kooperativa Mondragon, svetovna korporacija iz Baskije v Španiji, ki svojim delavcem delničarjem zagotavlja varno zaposlitev tudi v času kriz (nekaj o Mondragonu na www.dpiciga.com/novo.html) Kooperativo, ki danes združuje več kot 80.000 delavcev delničarjev, je pred več kot 50 leti ustanovil katoliški duhovnik Azrimendiarrieta.
Darja Piciga

[e-enfrice]
Razvojne "cilje" je možno doseči samo tako, da se ljudem pusti delati na tak način, da jim ni treba nikogar, za nobeno svojo odločitev nič spraševati, dokler ta ni v očitnem nasprotju s temeljnimi moralnimi in etičnimi načeli.

Enfrice.

Se povsem strinjam.
Ne vem, katera odvratna gnojna bula je temu enfricejevemu stavku puknila minus.

[PicigaD]
Pri Integralni zeleni Sloveniji gre za »know-how« za svetovno konkurenčno pot trajnostnega razvoja Slovenije, lahko se uporabi tudi pri razvoju občin in regij. Vsi, ki to želijo, ga imajo BREZPLAČNO na uporabo. Dostopen je na spletni strani www.dpiciga.com

Že po par sekundah se vidi, da je vaša spletna stran polna larpurlartističnega bluzenja.

Pa to še niti ne bi bilo tako hudo, če se ne bi vmes venomer vpletalo kretenske sintagme "nizkoogljična družba".
Dajte prfuknjeni zeleni fašisti že nehat z vašim witch-hunt-style preganjanjem 'ogljičnih izpustov' in nas poštene ljudi pustite pri miru, ne nas obremenjevat s svojimi blodnjami!

[PicigaD]
V pobudi za Integralno zeleno Slovenijo smo zapisali: »Socialno podjetništvo, pri katerem ustvarjanje dobička ni izključni niti glavni cilj dejavnosti

To je tako kot bi rekel, da glavni cilj seksa ni užitek ali delanje otrok, temveč kupovanje kondomov in zapeljivega perila.

No, pa dejansko je vmes tudi sstanislav dal dober komentar, tukaj se z njim strinjam.

in deluje po načelih demokratičnega odločanja

Ne me jebat no. Če ustanovim firmo, vložim svoj krvavo prisluženi denar in torej vstopim v poslovno tveganje, ne bo nobenega demokratičnega odločanja s strani tistih, ki niso vložili nič kapitala.
A je to jasno, beboti kleptomanski?!?

Žal je kar nekaj tistih, ki so zagovarjali osebno svobodo, pod to krinko delovalo v nasprotju s temeljnimi moralnimi in etičnimi načeli (o tem priča tudi več svetovnih in evropskih škandalov – libor, emisijski kuponi, davčne oaze) - kot ključni razvojni cilj pa so postavili nenehno rast BDP preko povečevanja potrošnje in proizvodnje, kar je že pripeljalo do okoljskih meja rasti. Podobno so tudi zagovorniki omejevanja osebne svobode v komunizmu teptali temeljne človekove pravice velike večine državljanov. Očitno je, da svet potrebuje nov pogled na (gospodarski) razvoj, ki je alternativa tako komunizmu kot neoliberalizmu. S tem se ukvarja cela vrsta uglednih ekonomistov in svetovne organizacije, množica alternativnih ekonomskih modelov že deluje. Teorija integralne ekonomije jih povezuje in razlaga.

Logika razmišljanja glede Butana je naslednja: če si je ta revna država s postavitvijo Gross National Happiness za svoj razvojni cilj (in na tem tudi resno delajo) zagotovila svetovno pozornost in več spoštovanja, kot ga ima ta čas Slovenija, ta model pa tudi uspešno tržijo (npr. v turizmu), potem ima naša dežela s svetovno konkurenčnim razvojnim modelom (lahko je to integralna ekonomija ali tudi kakšen drug) vse možnosti, da postane druga Švica. Seveda pod pogojem, da smo dovolj verodostojni. O tej zamisli sem se že pogovarjala z nekaj uglednimi Švicarji, ki so bili pripravljeni posredovati pri svoji vladi za podporo. Zavednih Slovencev in prijateljev Slovenije, ki bi lahko prispevali na podoben način, je veliko. Najprej pa mora biti odločitev za tako razvojno pot sprejeta v Sloveniji.

Nekaj komentatorjev je opozorilo, da je pomanjkanje vrednot v Sloveniji še posebno velik problem. Prav zato je toliko bolj pomembno, da jih postavimo v središče razvojnega modela (kar izhaja tudi iz integralne ekonomije). Obstaja upanje, da bo tak premik mogoč po uspešnem zaključku še nekaj velikih finančnih škandalov in tajkunskih poslov. Podobno kot so s koruptivno kulturo prekinili v multinacionalki Siemens po letu 2007, ko so jih začeli zapirati nemški kriminalisti. Danes predstavniki Siemensa razlagajo, da jim je odločitev za družbeno odgovornost in etična načela pomagala tako do bolj uspešnega poslovanja kot do večjega ugleda v družbi.

Podpora socialnemu podjetništvu v EU pomeni, da izkoristimo še neizkoriščene priložnosti na tem področju. Seveda se ob tem podpira tudi klasične, družbeno odgovorne podjetnike in investitorje. Na spletni strani www.dpiciga.com/novo.html najdete povezavo na trajnostno podjetje Interface Carpets iz ZDA, podobnih podjetij je še veliko. Tudi časnik Finance večkrat poroča o »podjetniških zmagovalcih«, ki se odlikujejo po trajnostni naravnanosti ter odgovornemu odnosu do zaposlenih, partnerjev in kupcev.

Darja Piciga

Integralno eko gospodarstvo, socialna podjetja, zelene banke...

kaj ko bi, v picko materino, dali enkrat priloznost v tej drzavi kapitalizmu, a?

[PicigaD]
Žal je kar nekaj tistih, ki so zagovarjali osebno svobodo, pod to krinko delovalo v nasprotju s temeljnimi moralnimi in etičnimi načeli (o tem priča tudi več svetovnih in evropskih škandalov – libor, emisijski kuponi, davčne oaze) - kot ključni razvojni cilj pa so postavili nenehno rast BDP preko povečevanja potrošnje in proizvodnje, kar je že pripeljalo do okoljskih meja rasti. Podobno so tudi zagovorniki omejevanja osebne svobode v komunizmu teptali temeljne človekove pravice velike večine državljanov. Očitno je, da svet potrebuje nov pogled na (gospodarski) razvoj, ki je alternativa tako komunizmu kot neoliberalizmu. S tem se ukvarja cela vrsta uglednih ekonomistov in svetovne organizacije, množica alternativnih ekonomskih modelov že deluje. Teorija integralne ekonomije jih povezuje in razlaga.

Logika razmišljanja glede Butana je naslednja: če si je ta revna država s postavitvijo Gross National Happiness za svoj razvojni cilj (in na tem tudi resno delajo) zagotovila svetovno pozornost in več spoštovanja, kot ga ima ta čas Slovenija, ta model pa tudi uspešno tržijo (npr. v turizmu), potem ima naša dežela s svetovno konkurenčnim razvojnim modelom (lahko je to integralna ekonomija ali tudi kakšen drug) vse možnosti, da postane druga Švica. Seveda pod pogojem, da smo dovolj verodostojni. O tej zamisli sem se že pogovarjala z nekaj uglednimi Švicarji, ki so bili pripravljeni posredovati pri svoji vladi za podporo. Zavednih Slovencev in prijateljev Slovenije, ki bi lahko prispevali na podoben način, je veliko. Najprej pa mora biti odločitev za tako razvojno pot sprejeta v Sloveniji.

Nekaj komentatorjev je opozorilo, da je pomanjkanje vrednot v Sloveniji še posebno velik problem. Prav zato je toliko bolj pomembno, da jih postavimo v središče razvojnega modela (kar izhaja tudi iz integralne ekonomije). Obstaja upanje, da bo tak premik mogoč po uspešnem zaključku še nekaj velikih finančnih škandalov in tajkunskih poslov. Podobno kot so s koruptivno kulturo prekinili v multinacionalki Siemens po letu 2007, ko so jih začeli zapirati nemški kriminalisti. Danes predstavniki Siemensa razlagajo, da jim je odločitev za družbeno odgovornost in etična načela pomagala tako do bolj uspešnega poslovanja kot do večjega ugleda v družbi.

Podpora socialnemu podjetništvu v EU pomeni, da izkoristimo še neizkoriščene priložnosti na tem področju. Seveda se ob tem podpira tudi klasične, družbeno odgovorne podjetnike in investitorje. Na spletni strani www.dpiciga.com/novo.html najdete povezavo na trajnostno podjetje Interface Carpets iz ZDA, podobnih podjetij je še veliko. Tudi časnik Finance večkrat poroča o > »podjetniških zmagovalcih«, ki se odlikujejo po trajnostni naravnanosti

ter odgovornemu odnosu do zaposlenih, partnerjev in kupcev.

Darja Piciga

Spoštovana gospa, brez tega tudi dobička ni.

[rava]
seveda pri vsem tem manjka podatek, kdo bo vse to plačal.
socialno "podjetništvo" ni sposobno preživeti brez državnih subvencij.

socialistična prehranjevalna veriga je klasičnega podjetnika umestila na isto mesto kot najbolj svinjsko izkoriščan proletariat.

trajnostne in družbeno odgovorne zelene flance so pa najnovejši marketinški hit, ki se zaenkrat še prodaja kupcem, ki so preleni za iskanje informacij.

Tale tvoj post je nož v hrbet ženski solidarnosti. Ona tebi o vzvišenih moralnih vrednotah, ti pa njej pritlehne pripombe "kdo bo to plačal". Meni se pa zdi ideja super, če bi jo skombinirali s tvojim čutom za praktičnost. Torej : socialne farme ja, ampak brez skupnega korita za dojenje.

Kar bo ostalo izven, bo boljše, ker bo imelo manj konkurence he he. Pozdrav od zadrtega individualca.

Poglej, že vsaj 200 let svet deluje po principu, ki je poznan slehernemu, to je, zmaguje tisti, ki z maturantskega plesa odpelje domov kraljico plesa. Ostali pa si ga vlečejo in iščejo izgovore za to. Dokler so sami, vsak v svojem kotu, je to v redu. Ko pa se taka zmeneta pričenjo združevati, je to napad na družbo. In v Sloveniji je ta napad na družbo s pojavom mastodontskega javnega sektorja šel preko vseh meja.

To, kar ponujaš ti, pa je češnja na torti abnormalnosti in pomeni, naj kraljica maturantskega plesa izbere tistega, da jo bo peljal k sebi domov, ki si ga bo ob njej vse življenje vlekel in pri tem mislil na prijatelja.

Enfrice.

[PicigaD]
Če se želite seznaniti z integralno ekonomijo, priporočam povzetek knjige Integral Economics (R. Lessem, A. Schieffer, Gower, 2010), ki je objavljen na spletni strani www.dpiciga.com/novo.html in recenzijo te knjige s strani okoljskega ekonomista C. Arnspergerja (povezava objavljena na isti spletni strani).

Mogoče bi si tisti, ki jim je blizu koncept zelenega gospodarstva in trajnostnega razvoja, poenostavljeno predstavljali integralno ekonomijo kot dopolnitev teh dveh konceptov. Če je v skladu z načeli trajnostnega razvoja potrebno uravnotežiti tri razsežnosti (gospodarsko, družbeno in okoljsko), po nekaterih razlagah štiri (še kulturno), integralna ekonomija poudarja tudi znanost in tehnologijo, v središče ekonomskega modela pa postavlja vrednote (moralno jedro). Različne sfere povezuje z različnimi kulturami sveta – v naši kulturi (Sever) je na primer poudarjeno znanje (znanost in tehnologija), prevladuje bolj racionalističen pogled na svet. Vendar je za trajnostni razvoj nujno, da v naš gospodarski model vključimo tudi druge sfere.

Integralna ekonomija je seveda mnogo bolj zapletena, tako kot je tudi preplet svetovnih gospodarstev, ki ga pojasnjuje, izjemno kompleksen pojav. Zato je transdisciplinarna (integrira znanja različnih družboslovnih in humanističnih ved) in transkulturna. Za poglobljeno razumevanje je nujen študij originalnih del Lessema in Schiefferja. Sem pa poskušala olajšati vstop v to teorijo z dvema prispevkoma (v slovenščini in angleščini) ter povezavami na kratke video filme in tekste o primerih integralne ekonomije (vse je dostopno na citirani spletni strani). Za začetek priporočam naslednje primere: trajnostna banka Triodos, biodinamsko podjetje-skupnost SEKEM (ustanovitelj dr. Ibrahim Abouleish je dobitnik alternativne Nobelove nagrade) in baskovska kooperativa Mondragon. Za Slovenijo so zanimivi tudi trajnostna podjetja in ekovasi, pa tudi drugi primeri.

Darja Piciga

Sem prebral povzetek, pa tudi vašo stran sem si ogledal. Spoštovana gospa psihologinja, ko kaj sanjam in si sanje slučajno zapomnim, jih ne razlagam integralno ekonomsko ampak vzamem v roke freudovo knjigo interpretacijo sanj. Pa iščem, če slučajno najdem kakšno razlago. Tega je morje.
Problem, ki se ga ne zavedate je, da vseh stvari, ki so navedene v t.i. integralni ekonomiji ni mogoče upravljati, to je planirati in usklajevati. Če pa je že uradni regulator vmes pa je to vse kaj drugega kot integralna ekonomija, je integralna kaotična uradomanija. Ki se jo izkorišča na vse pretege. Podpiram pa, da se za ranljive skupine najde model delovanja, ki jim bo koristil tako terapevtsko kot deloma finančno. Ampak to se ne imenuje socialno podjetništvo.
Prej bi rekel upravljanja, menedžiranje socialno terapevtske in ekonomske dejavnosti. Ki je na trgu običajno subvencionirana od države ali od kooperantov - naročnikov. Menedžerjev je že sedaj povsod preveč recimo v JU, manjka jih v kulturi menda in sociali. Kot sem že omenil za mene je tržna ekonomija tudi socialna in integralna ekonomija. Dajmo ji možnost. Pri nas je še ni imela. In si ne izmišljat novih ekonomij. Lep dan.
P.S. Če bi bila gospa na trgu in ne na proračunu bi zagotovo razmišljala drugače.

[rava]
One of the sad signs of our times is that we have demonized those who produce, subsidized those who refuse to produce, and canonized those who complain (Thomas Sowell).

If you pick up a starving dog and make him prosperous he will not bite you. This is the principal difference between a dog and man. ( Mark Twain).

I don't complain, I just watch and lough. Mej se fajn, Rava, pa še sproduciraj kake dobre, kot ponavadi. Lep pozdrav, Purinoli

[PicigaD]
Logika razmišljanja glede Butana je naslednja: če si je ta revna država s postavitvijo Gross National Happiness za svoj razvojni cilj (in na tem tudi resno delajo) zagotovila svetovno pozornost in več spoštovanja, kot ga ima ta čas Slovenija, ta model pa tudi uspešno tržijo (npr. v turizmu), potem ima naša dežela s svetovno konkurenčnim razvojnim modelom (lahko je to integralna ekonomija ali tudi kakšen drug) vse možnosti, da postane druga Švica. Seveda pod pogojem, da smo dovolj verodostojni. O tej zamisli sem se že pogovarjala z nekaj uglednimi Švicarji, ki so bili pripravljeni posredovati pri svoji vladi za podporo.

Švicarji so zelo uglajeni, civilizirani in vljudni ljudje. Zato če jih na kakšni mednarodni konferenci doleti taka smola in jih zakači kaka prfuknjena koza in jih mori s svojimi bebavimi blodnjami, pač ne reagirajo po balkansko "mrš kravetino blesava, pa kdo bo poslušal tvoje kozlarije", temveč vljudno in potrpežljivo poslušajo, ne izdajajo notranjerga trpljenja ob poslušanju blesarij, sem it tja navržejo "that's an interesting idea"*, in se ob prvi priložnosti opravičijo, ker jih nujno potrebujejo nekje drugje, da lahko spizdijo.

* upam da vemo, kaj v tujini pomeni, če v strokovnem pogovoru nekdo tvojim idejam reče "that's an interesting idea"? (prevod v eskimščino: "pa šta bre sereš govna, jebote")

[bc123a]
Integralno eko gospodarstvo, socialna podjetja, zelene banke...

kaj ko bi, v picko materino, dali enkrat priloznost v tej drzavi kapitalizmu, a?

Seveda ne. Ker potem bi vsak dobil le toliko, kot je njegovo delo vredno. Vrednost 'dela' vseh teh trajnostnih sralcev je pa globoko negativna.

"Zavzemajo se za to, da bi Slovenija načrtno uresničila model integralnega, to je polnovrednega, sodelovalnega in povezovalnega gospodarstva ter že v tem desetletju postala ugledna eko-dežela"

Pa ste že potrkali na Forumu21, če vam bodo dovolili?

Sicer je pohvalno, da se lotite nekih novih idej in podjetnosti, če pa to počnete z mojim denarjem (davkoplačevalcev) zahtevam, da predložite kak uspeh, ki ne bo le financiranje plač.

O Butanu vse najboljše, nič za pripomnit, koliko poznam tiste kraje, jim celo lahko uspe bit zadovoljni in srečni s tem kar imajo, sicer pa niso zahtevni in imajo druge navade.

Prenesti take navade v te odročne in od boga pozabljene kraje, pa je malo bolj zahtevna naloga, ki potrebuje še kaj drugega, kot mi bi morali to in mi bi morali ono.

Spominja me na Kubo. Socialistični bordel, ki pa se jim izide edino zaradi naravnih danosti. V morju smo z roko ujeli jastoga in zraven so rasle banane v izobilju. Pa se vprašam zakaj bi delal v taki idiliki. Raje igram salso cele dneve.