Bravo Jože, odličen članek.

Fiskalni pakt je sredstvo; kako državljane nekaterih držav spustiti na realna tla, kar se standarda tiče!
Banalen primer(pa ne me zdaj za curaka prijet):
Povprečen študent v Nemčiji nima avta(ima zug, metro), pri nas pa povprečen študent vozi Opel Corso.(imamo slabši javni promet, malo morgen)
Ni logike, ni statusa, ni panike... :)))

You have a problem? Print more money.

You still have a problem? Print even more money.

No dejansko se lahk zgodi kar piše Jože - si predstavljaš, da bi nam prezadolženi Hrvati ponudili Istro pa je ne bi mogli kupiti, ker se ne moremo zadolžiti :)

jaz sem se ob uvedbi(2002 sem bil v belgiji) € začudeno čohal za levim uhljom..čemu taka brzina,v čem je fora monetarne unije,sploh če zaenkrat v evropi vse lepo šiba..pa še vsi niso zraven,VB,danska,švedska..pa me je tam nekje v trebuhu začrvičl,spomin na jugo je bil še svež..aha,verjeten zarad raznih nerazvitih,denar bo letu v vreče brez dna,končni prejemniki neznani,tole se ne bo dobr končal....in se ne bo

Za težave niso krive finance, ampak lopovščina. Težave je torej možno rešiti samo tako, da grejo lopovi v zapor. Namesto tega pa so s fiskalnim paktom dobili absolutno oblast. To pomeni, da gre lahko samo še na slabše.

Oblast v Evropi je prevzel Godman Sachs. Nemška disciplina my ass.

[NavadniNimda]
To preprosto pomeni, da lahko EK in posamezne članice kadarkoli blokirajo proračunske načrte države, ki bi denimo kot Slovenija načrtovala, da bo z javnim denarjem financirala modernizacijo železniške infrastrukture v višini denimo pet odstotkov BDP...

Slovenija, kot država, nima kaj delati načrtov za predrage projekte, ki jih ne more odplačati. Saj fiskalni pakt je namenjen točno zato, da takemu brezglavemu zadolževanju zariše črto v pesku. Jože, do sedaj sem te smatral za Liberalca, tole pa je precej keynesiansko, majkemi.

Yep, kar dosti idej oz ugotovitev v tem članku je socialističnih;) No pa saj ne da nisem že prej vedel, da je JPD v bistvu prikrit socialist:)

Končno nek ekonomist v Financah, ki zastopi kako delujejo avtomatski stabilizatorji. Večina ostalih ekonmistov meni v Financah namreč meni, da je možno doseči gospodarsko rast istočasno ob proračunskem varčevanju. Možno, vednar ne v kriznih časih.

"Ko se gospodarska aktivnost zmanjša, se na eni strani samodejno znižajo davki subjektom (kar ima nanje pozitiven vpliv), na drugi strani pa se samodejno povečajo proračunski izdatki, denimo v obliki povečanih nadomestil za brezposelnost, socialnih transferjev in subvencij. Ko se proračunske razmere poslabšujejo, postane fiskalna politika avtomatsko ekspanzivna. Kar pomaga stabilizirati gospodarstvo."

JPD bi zgolj moral dodati: in hkrati destabilizira javne finance, če država ne stori nič. Da bi ohranila stabilne javne finance, mora država izvestu strukturne reforme (npr. pokojnisko, davčno, socialnih transferjev, ipd.). S tem pa poslabša v krizi že itak slab položaj gospodarstva, gospodinsjtev ali finančnega sektorja. Če ima na razpolago tečajno politko, lahko devalvira svojo valuto in spodbudi izvoz (in "uvozi" inflacijo skozi cene uvoženih surovin). Vendar znotraj euroobmočja to ni možno. Če ne želi poslabšati gospodarskega okrevanja, mora vijak (reforme) najbolj priviti pri gospodinjstvih. To pa so volilci, ki čakajo vlado na naslednjih volitvah.

Na to meri tudi nemški finančni minister W. Schaeuble, ki je kritiziral pohlep, deregulacijo in vero v večno gospodarsko rast.

www.bloomberg.com/ne...-says.html

[Leffe]
Končno nek ekonomist v Financah, ki zastopi kako delujejo avtomatski stabilizatorji. Večina ostalih ekonmistov meni v Financah namreč meni, da je možno doseči gospodarsko rast istočasno ob proračunskem varčevanju. Možno, vednar ne v kriznih časih.

Čudno, baltske države so najbolj varčevale in sedaj beležijo najhitrejšo rast. A vidiš kako hitro tvoja "argument" pade v vodo;) In ja ti avtomatski stabilizatorji nas lahko spravijo še v grob...

"Ko se gospodarska aktivnost zmanjša, se na eni strani samodejno znižajo davki subjektom (kar ima nanje pozitiven vpliv), na drugi strani pa se samodejno povečajo proračunski izdatki, denimo v obliki povečanih nadomestil za brezposelnost, socialnih transferjev in subvencij. Ko se proračunske razmere poslabšujejo, postane fiskalna politika avtomatsko ekspanzivna. Kar pomaga stabilizirati gospodarstvo."

JPD bi zgolj moral dodati: in hkrati destabilizira javne finance, če država ne stori nič. Da bi ohranila stabilne javne finance, mora država izvestu strukturne reforme (npr. pokojnisko, davčno, socialnih transferjev, ipd.). S tem pa poslabša v krizi že itak slab položaj gospodarstva, gospodinsjtev ali finančnega sektorja. Če ima na razpolago tečajno politko, lahko devalvira svojo valuto in spodbudi izvoz (in "uvozi" inflacijo skozi cene uvoženih surovin). Vendar znotraj euroobmočja to ni možno. Če ne želi poslabšati gospodarskega okrevanja, mora vijak (reforme) najbolj priviti pri gospodinjstvih. To pa so volilci, ki čakajo vlado na naslednjih volitvah.

Khm, NZ ali pa VB so delali strukturne reforme v času krize. In se stvari niso poslabšale;) Kvečjemu nasprotno...

Na to meri tudi nemški finančni minister W. Schaeuble, ki je kritiziral pohlep, deregulacijo in vero v večno gospodarsko rast.

Ja najboljš da reguliramo vse živo. Čak, saj to imamo že sedaj pa je kljub temu kriza prišla a ne:) Eni pač ne razumejo, da je kriza tako velika ravno ZARADI teh regulacij;)

www.bloomberg.com/ne...-says.html

[Leffe]
Končno nek ekonomist v Financah, ki zastopi kako delujejo avtomatski stabilizatorji. Večina ostalih ekonmistov meni v Financah namreč meni, da je možno doseči gospodarsko rast istočasno ob proračunskem varčevanju. Možno, vednar ne v kriznih časih.

"Ko se gospodarska aktivnost zmanjša, se na eni strani samodejno znižajo davki subjektom (kar ima nanje pozitiven vpliv), na drugi strani pa se samodejno povečajo proračunski izdatki, denimo v obliki povečanih nadomestil za brezposelnost, socialnih transferjev in subvencij. Ko se proračunske razmere poslabšujejo, postane fiskalna politika avtomatsko ekspanzivna. Kar pomaga stabilizirati gospodarstvo."

JPD bi zgolj moral dodati: in hkrati destabilizira javne finance, če država ne stori nič. Da bi ohranila stabilne javne finance, mora država izvestu strukturne reforme (npr. pokojnisko, davčno, socialnih transferjev, ipd.). S tem pa poslabša v krizi že itak slab položaj gospodarstva, gospodinsjtev ali finančnega sektorja. Če ima na razpolago tečajno politko, lahko devalvira svojo valuto in spodbudi izvoz (in "uvozi" inflacijo skozi cene uvoženih surovin). Vendar znotraj euroobmočja to ni možno. Če ne želi poslabšati gospodarskega okrevanja, mora vijak (reforme) najbolj priviti pri gospodinjstvih. To pa so volilci, ki čakajo vlado na naslednjih volitvah.

Na to meri tudi nemški finančni minister W. Schaeuble, ki je kritiziral pohlep, deregulacijo in vero v večno gospodarsko rast.

www.bloomberg.com/ne...-says.html

Vse lepo si povedal, samo z eno rahlo napako. In to je, da imamo že vrsto let STRUKTURNI DEFICIT. Veš kaj to pomeni?, da niti v dobrih časih najbrž ni bil izravnan proračun, kaj šele v slabih.
To kar si ti napisal in kar naši telebani s Križaničem in Gasparijem na čelu zelo radi povzamejo iz teorije je večje trošenje države v času krize. Če bi bilo tako enostavno, bi bilo zelo enostavno krizo rešit in to tako, da si zamislimo, da imamo še malco večjo krizo in da gre še malce več za socialne transferje, ker tako lepo poženejo ekonomijo. Najboljše, da smo vsi samo na socialnih transferjih, pa bo ekonomija kar sama od sebe laufala.
Teorija predvideva, da je proračun uravnotežen, ne da ima strukturni deficit, kakor ga ima Slovenija, Grčija in seveda skoraj vse v buli države. Mi se Grkom čudimo, kdaj hodijo v penzijo, kako delijo pokojnine, kakšne privilegije imajo. Tudi pri nas je tako, da se nekomu daje nezasluženo. Tu je primarni vzrok slovenske krize in da podjetja s kalkulacijo ne pridejo skozi na svetovnem trgu.

;islim, da si trikrat kiksnil, ali pa poznaš napačne podatke.

Čudno, baltske države so najbolj varčevale in sedaj beležijo najhitrejšo rast. A vidiš kako hitro tvoja "argument" pade v vodo;) In ja ti avtomatski stabilizatorji nas lahko spravijo še v grob...

No pa poglejmo rast Estonije po izbruhu krize: 2008: -5.1% 2009 -13,9% 2010 + 3,1%
Pa še podatka za Litvo 2008: + 2,8% 2009: -14,7% 2010 + 1.3%
in Latvijo 2008: - 4,2% 2009: - 18% 2010 -0.3%

Tista črtica je minus!

Khm, NZ ali pa VB so delali strukturne reforme v času krize. In se stvari niso poslabšale;) Kvečjemu nasprotno...

Za NZ ne vem, in me tudi ne zanima, VB pa ima kljub reformam proračunski primanjkljaj: tam nekje okoli 10% primanjkljaja v leto 2010. Je bilo pač potrebno plačati dokapitalicijo bank (RBS, LLoyds, ipd. ) Primanjkljaj VB je tretji najvišji v EU, kljub temu, da nimajo eura in so kot praviš izvedli strukturne reforme v času krize.


Regulacijo želijo nemci. VB je zaradi strahu pred regulacijo city-ja ostala od mize.

Ma.... 8.12.2011 je ECB ponudil free money -zivela rekapitalizacija ("nedrzavna" dokapitalizacija)...
Med 1.1.2012 in 1.3.2012 bodo grafi donosov na drzavne obveznice z racnostjo do 3 let zanimivi:) Celo nove obveznice bi drzava morala izdat in jih samo sistemske SLO banke kupit... :) AMPAK bo Angelcin pakt to omejil... seveda samo za majhne ribice...

Vse lepo si povedal, samo z eno rahlo napako. In to je, da imamo že vrsto let STRUKTURNI DEFICIT. Veš kaj to pomeni?, da niti v dobrih časih najbrž ni bil izravnan proračun, kaj šele v slabih.
To kar si ti napisal in kar naši telebani s Križaničem in Gasparijem na čelu zelo radi povzamejo iz teorije je večje trošenje države v času krize. Če bi bilo tako enostavno, bi bilo zelo enostavno krizo rešit in to tako, da si zamislimo, da imamo še malco večjo krizo in da gre še malce več za socialne transferje, ker tako lepo poženejo ekonomijo. Najboljše, da smo vsi samo na socialnih transferjih, pa bo ekonomija kar sama od sebe laufala.
Teorija predvideva, da je proračun uravnotežen, ne da ima strukturni deficit, kakor ga ima Slovenija, Grčija in seveda skoraj vse v buli države. Mi se Grkom čudimo, kdaj hodijo v penzijo, kako delijo pokojnine, kakšne privilegije imajo. Tudi pri nas je tako, da se nekomu daje nezasluženo. Tu je primarni vzrok slovenske krize in da podjetja s kalkulacijo ne pridejo skozi na svetovnem trgu.

Saj se deloma strinjam s teboj. Zlasti z izjavo da niti v dobrih časih najbrž ni bil izravnan proračun, kaj šele v slabih. Težava je tisti obdobje debelih krav. Tedaj nismo privarčevali proračunskega presežka, ki bi nam v kriznih časih koristil. Nemci, skandinavci in nekateri drugi so struktrune refrome izvedli pred letom 2008 (torej pred krizo) in si tedaj ustvarili rezervo.

Motiš pa se, ker ne razmeš, da se v času kriz avtomatično povečajo proračunski izdatki, npr. za brezposelne, socialno pomoč in subvencije. Davčni prejemki pa v krizi avtomatično padejo. Temu se reče avtomatični stabilizator (dejansko pa je destabilizator proračuna). Da se to ne zgodi, moraš izvesti reforme. Sicer se primanjkljaj avtomatično poveča.

Strinajm se tudi z nujnostjo reform: pokojninske, zdravstvene, trga delovne sile, ipd. Vendar naše vlade (vse po vrsti, tudi Janševa) niso želele ugrizinit v to kislo jabolko. Pač politik razmišlja v štiriletnem obdobju do naslednjih volitev.

[čarli]
Čudno, baltske države so najbolj varčevale in sedaj beležijo najhitrejšo rast. A vidiš kako hitro tvoja "argument" pade v vodo;)

Te države se še nekaj let ne bodo vrnile niti na stanje, kot so bile pred krizo. Bolj bo zanimivo gledati, kakšno rast bodo imele (zdaj so višji procenti zaradi nižje osnove, tam kjer so nekoč že bili), ko bodo prišle na osnovo izpred krize.

[Leffe]
Vse lepo si povedal, samo z eno rahlo napako. In to je, da imamo že vrsto let STRUKTURNI DEFICIT. Veš kaj to pomeni?, da niti v dobrih časih najbrž ni bil izravnan proračun, kaj šele v slabih.
To kar si ti napisal in kar naši telebani s Križaničem in Gasparijem na čelu zelo radi povzamejo iz teorije je večje trošenje države v času krize. Če bi bilo tako enostavno, bi bilo zelo enostavno krizo rešit in to tako, da si zamislimo, da imamo še malco večjo krizo in da gre še malce več za socialne transferje, ker tako lepo poženejo ekonomijo. Najboljše, da smo vsi samo na socialnih transferjih, pa bo ekonomija kar sama od sebe laufala.
Teorija predvideva, da je proračun uravnotežen, ne da ima strukturni deficit, kakor ga ima Slovenija, Grčija in seveda skoraj vse v buli države. Mi se Grkom čudimo, kdaj hodijo v penzijo, kako delijo pokojnine, kakšne privilegije imajo. Tudi pri nas je tako, da se nekomu daje nezasluženo. Tu je primarni vzrok slovenske krize in da podjetja s kalkulacijo ne pridejo skozi na svetovnem trgu.

Saj se deloma strinjam s teboj. Zlasti z izjavo da niti v dobrih časih najbrž ni bil izravnan proračun, kaj šele v slabih. Težava je tisti obdobje debelih krav. Tedaj nismo privarčevali proračunskega presežka, ki bi nam v kriznih časih koristil. Nemci, skandinavci in nekateri drugi so struktrune refrome izvedli pred letom 2008 (torej pred krizo) in si tedaj ustvarili rezervo.

Motiš pa se, ker ne razmeš, da se v času kriz avtomatično povečajo proračunski izdatki, npr. za brezposelne, socialno pomoč in subvencije. Davčni prejemki pa v krizi avtomatično padejo. Temu se reče avtomatični stabilizator (dejansko pa je destabilizator proračuna). Da se to ne zgodi, moraš izvesti reforme. Sicer se primanjkljaj avtomatično poveča.

Strinajm se tudi z nujnostjo reform: pokojninske, zdravstvene, trga delovne sile, ipd. Vendar naše vlade (vse po vrsti, tudi Janševa) niso želele ugrizinit v to kislo jabolko. Pač politik razmišlja v štiriletnem obdobju do naslednjih volitev.

Razumem model avtomatskega stabilizatorja. Ravno to sem hotel povedat, da bi moral biti proračun uravnotežen, potem to tako deluje, ker pa imamo strukturne težave, pa smo v času debelih krav šele prišli do izravnanega proračuna. Prišparali nismo nič.
Janša je želel, ampak samo želel, narediti strukturne spremembe in odpraviti deficit, ki izvira iz strukturnega deficita, pa so sindikati dvignili obrvi in se je povlekel nazaj. Strukturni deficit se nam vleče že vsaj 10 let, pravzaprav ga imamo sedaj s pahorjevo politiko še malce večjega. Pojedli smo substanco, hvalimo se z enakostjo, deficit pa raste.
Si predstavljaš kako bo Jankovič rezal subvencije in družbeni standard, če bo želel odpraviti samo ta del strukturnega deficita, sedaj ko smo izčrpani, kaj šele, če bo hotel ojačati dobre firme in pognati ekonomijo. To pomeni na novo definirat razdelitev BDP-ja. Jaz si ne predstavljam, razen ob vsaj 30% padcu realnega življenskega standarda, minimalno. Lahko noč Slovenija in dobro jutro žalost.

mislim da bi se veliko naredilo s centralizmom na eni strani, ter prepovedjo nakupa na kratko
(da finančne institucije stavijo proti vrednostnim papirjem držav )
ukrep naj bi bil začasen, pozneje pa, kdo hoče staviti na kratko ( služiti s padcem ) naj bo primerno obdavčen ( torej bo dobro premislil ali bi špekuliral ali ne bi )

estonci so 2008 takoj zarezali v proracun - 25% - in hkrati soc-komuniste dali pod hladen tus. danes niso zadolzeni in imajo gospodarsko rast. predlagam JPD-u 1 leto sabaticala v estoniji in upam na odlocen parlamentarni NE skratuizmurgel !

.

fiscal consolidation in estonia - www.oecd.org/dataoec...137746.pdf

Ko pilot potniškega letala opazi da izgublja višino, potegne krmilo nazaj. Letalo začne se začne vzpenjati. Pilot ve, da so spodaj hribi, zgoraj pa prazno nebo, zato ne posveča pozornosti hitrosti, ki pada. Ko naenkrat hitrost ne omogoča več zadostnega vzgona pod krili, letalo začne padati. Pilotu ni jasno, kako da se ne vpenja več in še bolj potegne krmilo nazaj. Ko med strmoglavljanjem, na višini Krvavca, ugotovi da bi bilo mogoče bolje krmilo potisniti naprej, da bi usmeril kljun navzdol in pridobil na hitrosti, je že prepozno.

Včasih je bolje prepoznati rdečo luč "stall", med padanjem potisniti krmilo naprej, da se sicer izgubi na višini, hkrati pa pridobi na hitrosti. Edino tako lahko omogočimo manever ponovnega vzpona.

Po mojem gre za spopad dveh valut in dveh modelov: germanskega restriktivnega in ameriškega ekspanzivnega. V dosedanjih spopadih Nemčija:ZDA so vedno zmagale ZDA in po mojem bo tudi tokrat tako.

[čarli]
> [NavadniNimda]
> To preprosto pomeni, da lahko EK in posamezne članice kadarkoli blokirajo proračunske načrte države, ki bi denimo kot Slovenija načrtovala, da bo z javnim denarjem financirala modernizacijo železniške infrastrukture v višini denimo pet odstotkov BDP...
>
> Slovenija, kot država, nima kaj delati načrtov za predrage projekte, ki jih ne more odplačati. Saj fiskalni pakt je namenjen točno zato, da takemu brezglavemu zadolževanju zariše črto v pesku. Jože, do sedaj sem te smatral za Liberalca, tole pa je precej keynesiansko, majkemi.

Yep, kar dosti idej oz ugotovitev v tem članku je socialističnih;) No pa saj ne da nisem že prej vedel, da je JPD v bistvu prikrit socialist:)

Damjan je že v redu. Kaj pa je narobe s socializmom? razen da je podpiral lenuhe, kar je VELIKA NAPAKA, in še kaj se najde?

Deloven človek rabo dobiti veljavo in spoštovanje, pa bo vse v redu.

Goljufi pač ne bodo naredili dobrega sistema.

Dlje bomo to opazovali težje se ji bo rešiti, saj se sproti prilagajajo in sistematsko podkupujejo interesne in socialne skupine.

Ni več levih desni, komunistov, belogardistov,...so samo
delovni ljudje in na drugi strani goljufi.

Ko se bo tega zavedel deloven človek (se že, ampak še zaga) bo nastal nek normalen sistem, ne pa kot je obstoječi fevdalno-liberalni-goljufizem

[NavadniNimda]
Pa saj je bilo rečeno, da evroobveznice bodo, ampak bo najprej fiskalna integracija?! Torej so sedaj na potezi posamične države, da vpišejo v ustave pravila in omejitve. Nato pa pridejo evroobveznice, in to prec.

V ustavah vseh evropskih držav je že sedaj zapisano, kdo je lastnik katere države, pa nikome ništa.
Direktorji vseh držav se nekaj dogovarjajo, lastnikov pa sploh nič ne vprašajo.
Nimda, najprej DD dividenda, potem pa vse ostalo.
Ampak, ko bo povpraševanje prebivalstva z DD dividendo začelo naraščati, tudi krize več ne bo.

Damjan in Janković v boj za nove kredite. Morda se bo pa v novi vladi le našlo kakšno visoko mesto za našega ekonomskega guruja. Kaj pa ekonomisti, ki svetujejo Merklovi vedo o reševanju iz krize, morali bi poklicati na pomoč našega Francija in Jožeta (tudi Mencingerjevega), da jim razložijo recepte, ki jih skrivajo v rokavu, kak se izviti iz krize. Bom kar sam napisal eno prijazno pismo v Berlin in jim priporočil najboljše ekonomiste na svetu.

[Hopcifizel]
Damjan in Janković v boj za nove kredite. Morda se bo pa v novi vladi le našlo kakšno visoko mesto za našega ekonomskega guruja. Kaj pa ekonomisti, ki svetujejo Merklovi vedo o reševanju iz krize, morali bi poklicati na pomoč našega Francija in Jožeta (tudi Mencingerjevega), da jim razložijo recepte, ki jih skrivajo v rokavu, kak se izviti iz krize. Bom kar sam napisal eno prijazno pismo v Berlin in jim priporočil najboljše ekonomiste na svetu.

Da ne pozabiš vključiti Jozefa NN;)

[čarli]
> [Leffe]
> Končno nek ekonomist v Financah, ki zastopi kako delujejo avtomatski stabilizatorji. Večina ostalih ekonmistov meni v Financah namreč meni, da je možno doseči gospodarsko rast istočasno ob proračunskem varčevanju. Možno, vednar ne v kriznih časih.

Čudno, baltske države so najbolj varčevale in sedaj beležijo najhitrejšo rast. A vidiš kako hitro tvoja "argument" pade v vodo;) In ja ti avtomatski stabilizatorji nas lahko spravijo še v grob...

Ja seveda, ko si skoraj na nuli ni problem rasti, saj zato pa je po padcu komunizma imel ves vzhod dosti večjo rast kot zahod. Treba bo k tvoji ugotovitvi dodat še vsaj par podatkov. Na primer v Latviji se je v zadnjih letih število prebivalcev zmanšalo nekje za četrtino oz. vsaj petino, predvsem mladi so se jim odselili, kar bo v prihodnosti prava katastrofa za to državo. Brezposelnost je bila v Latviji leta 2007 27000, leta 2010 pa 83000. (18%). Tudi v Litvi se je v zadnjih letih za 200000 zmanjšalo prebivalstvo, država ima zdaj 3 milijone prebivalcev. Litva je imela leta 2009 padec BDP 14.7%, ni čudno da zdaj tako raste. Res pa je, da si to lahko baltske države privoščijo, ker imajo zelo nizke javne dolgove, če bi se na primer Italija reševala na tak način, s takšnim zategovanjem pasu in bi ji zato BDP padel za 15%, ji potem nobena rast tudi 6% ne bi kaj dosti pomagala, javni dolg v BDP bi se ji drastično povečal, krepko čez 120%, vprašanje kaj bi rekli finančni trgi ob takšnem padcu BDP...

Pri varčevanju ni nujno, da države krčijo investicije. Namesto tega lahko le zmanjšujejo javno porabo, npr. plače "brezzobim" profesorjem, ki vedrijo na državnih univerzah.

[NavadniNimda]
Pa saj je bilo rečeno, da evroobveznice bodo, ampak bo najprej fiskalna integracija?! Torej so sedaj na potezi posamične države, da vpišejo v ustave pravila in omejitve. Nato pa pridejo evroobveznice, in to prec.

Slovenci imamo izkušnje s kontra sistemom, kjer smo bili prisiljeni financirati neodgovorne razsipneže, zato bi tule morali brezpogojno podpreti Nemce, ki nočejo narediti iste neumnosti. Tako je treba gledati na tale fiskalni pakt.

LOL
Lepo se sliši, ampak ne bo šlo. A ti veš povedat, KAKO bomo plačali garancije ki smo jih dali brez, da se zadolžimo? (cca 6 miljard...20%BDP)

Glede ECB: ostati mora neodvisna in točno na liniji, kot jo sedaj pelje Draghi.

Seveda, linija je odlična, ampak ne za nas. Kolk slo dolga je doslej kupila ECB (pa smo na psiho meji potopa)? ;) Kaj pa italijanskega? LOL

[NavadniNimda]
> [jesterjay]
> > [NavadniNimda]
> > Pa saj je bilo rečeno, da evroobveznice bodo, ampak bo najprej fiskalna integracija?! Torej so sedaj na potezi posamične države, da vpišejo v ustave pravila in omejitve. Nato pa pridejo evroobveznice, in to prec.
> >
> > Slovenci imamo izkušnje s kontra sistemom, kjer smo bili prisiljeni financirati neodgovorne razsipneže, zato bi tule morali brezpogojno podpreti Nemce, ki nočejo narediti iste neumnosti. Tako je treba gledati na tale fiskalni pakt.
>
> LOL
> Lepo se sliši, ampak ne bo šlo. A ti veš povedat, KAKO bomo plačali garancije ki smo jih dali brez, da se zadolžimo? (cca 6 miljard...20%BDP)

Se pravi, ti bi tiskal, da bi se zadolževal? In od kje si privlekel 6 milijard?

Ne, ne pravim tega. Pravim pa, da ne bi sklenil dogovora, ki ga ne bi mogel spoštovat. 6 miljard je vsota garancij EFSF, ki jih je dala SLO. Me pa zanima, kaj ti, kot podpornik pakta, meniš, KAKO bomo plačali?

>
>
> >
> > Glede ECB: ostati mora neodvisna in točno na liniji, kot jo sedaj pelje Draghi.
>
> Seveda, linija je odlična, ampak ne za nas. Kolk slo dolga je doslej kupila ECB (pa smo na psiho meji potopa)? ;) Kaj pa italijanskega? LOL

Odlična je v primerjavi s FED in BE. Dobro je, da slovenskega ne kupuje. Ko ga bo, bomo tam kot je Italija - v pizdi. Sedaj nam gre še precej OK.

Smo povsem podobno v pizdi, s tem, da imamo res manjši dolg v % BDP, ampak to se bo kmalu spremenilo (2. recesija), imamo pa bistveno višji strukturni primankljaj od italijanov. Namreč, oni so v plusu pred obrestmi na sposojeno, mi pa v minusu.
Obresti na sposojeno so pa skor enake.

Dokler bo kmet na UE rabil za postavitev nezahtevenega objekta - senika več kot 7 mesecev (zaradi birokracije, ki so posledica neumnih in neživljenskih zakonov, ki se jih držijo kot pijanc plota). To je samo eden primer v realnem sektorju. Vsi ostali pa sanjate filozofsko ekonomijo.