Ni skrivnost, da je na nekaterih fakultetah študentom pozitivna ocena zagotovljena zgolj na podlagi zadostne navzočnosti na predavanjih...

Če ni skrivnost, bi prosil za imena fakultet.

Me veseli, da se še najde kakšen študent, ki vidi dlje od kratkoročnega interesa lastne denarnice. Je pa zanimivo, da so Finance objavile njegov članek. Zakaj niste g. Frankl objavili zbrana dela forumsko pokojnega shamana? Za razliko od nekaterih drugih "avtorjev" shaman svojih tekstov ni "cviklal" (prosto po Cwiklopediji).

Sem odločno za zastonj študij. A studij je napor in znanje mora biti tudi v resnici pridobljeno. Menim, da bi skrajšali študijske čase, če bi morali študentje vračati šolnino, v kolikor ne bi uspešno končali letnika (to morda z odlogom, če slučajno ponavlja..) oz. v predpisanem roku študija. Že oseben podpis pogodbe o šolnini bi po mejem mnenju zelo povečal resnost pristopa vsakega posameznega študenta. Tako bi vsak štrudent vedel, koliko je država vložila v njegovo šolanje in ga tudi klicala na odgovornost.

Če gospodarstvo strokovnjake plačuje mnogo bolje, je normalno, da najboljši strokovnjaki zaposlitev iščejo predvsem v gospodarstvu. Fakultete zaradi kolektivnih pogodb niso zmožne nagrajevati strokovnjakov, kot je to pripravljeno gospodarstvo. Zaradi tega na univerzah ne predavajo zgolj najboljši strokovnjaki, kar pa usodno vpliva na kakovost vseh, ki se izobražujejo.

Gospodarstvo v Sloveniji strokovnjakov ne plačuje mnogo bolje od univerz, pač pa slabše. V vseh normalnih državah pa jih gospodarstvo resnično plačuje mnogo bolje od univerz, saj je v gospodarstvu denar eden glavnih motivov za delo, zaposleni v gospodarstvu pa delajo samo tisto, kar delodajalec od njih zahteva. Zaposleni na univerzi pa imajo akademsko svobodo in delajo tisto, kar jih zanima. Da niti ne omenjam, da se na univerzah ukvarjajo (oz. naj bi se ukvarjali) z razvojem znanosti in pedagoško dejavnostjo, v podjetjih pa s proizvodnjo, razvojem izdelkov in storitev in kvečjemu s kakšnimi aplikativnimi raziskavami. Skratka delo na univerzi in v gospodarstvu ni niti malo podobno. Tudi to je razlog (poleg denarja in svobode), da enim bolj ustreza univerza, drugim pa gospodarstvo.

Slovenska realnost je seveda nekoliko drugačna. Skoraj vsem boljšim študentom je ideal ostati na univerzi, profesorji pa pri izbiri svojih naslednikov izvajajo izrazito negativno selekcijo, čeprav bi zaradi boljših plač in (meni nerazumljivih) preferenc študentov zlahka na univerzah zadržali samo najboljše. Za profesorska mesta se sicer objavljajo razpisi (celo mednarodni, na katere se ne more prijaviti noben tujec ali v tujini delujoči Slovenec, ker je vedno kak tak pogoj, da ga ne more izpolniti - recimo veljavna habilitacija na naši univerzi), vendar se že vnaprej ve kdo bo mesto dobil. In to je edini razlog, da je na naših univerzah kader tak kot je.

Tudi jaz bi se strinjal za taksen sistem, da bi studenti na zacetku studija podpisali pogodbo. Glede na pogodbene obveznosti bi morali redno opravljati svoje obveznosti. V primeru zaostanka, bi sledili penali, tako kot v gospodarstvu. In sicer casovno. Vec kot bi student zaostal, vec bi placevali! Namrec nikakor mi ne gre v glavo, da tisti, ki smo opravili obveznosti v predvidenem casu (no nekateri smo bili se celo predcasno fertig pa smo ga potem "nasedli" pri zaposlovanju in debeseno praznih zelodcev tekali kot kure brez glave na okoli, medtem ko so nasi sovrstniki veselo zabusavali in zato se na pol zastonj delali).

Predvsem pa naj dela predavateljev ne ocenjujejo študentje, ki si želijo zgolj lažjega predmetnika, ampak naj bo merilo preverjanje znanja.

Saj cel clanek je naceloma smiseln, samo sepajo pa ideje za implementaciji. Recimo implementaciji citiranega...

dejansko si vecina studentov zeli cim lazjega predmetnika, ker si zelijo samo diplome. tudi delodajalci jim vbijajo v glavo da je faks brezveze (sami pa jih zaposlujejo samo dokler imajo napotnico)

ja in zaradi tega je pri nas vseživljensko izobraževanje farsa
če se pri nas ne vpišeš na fakulteto takoj po srednji šoli si odpisan za državo tudi za podiplomski študij - le tega moraš začeti pred 27 letom- tudi če bi želel prej imeti otroke - in tako država sama diskriminira ženske in tudi druge , ki so sposobni vendar želijo najprej v prakso delat -podpira pa take ki pri 30 letih nimajo niti enega leta delovne dobe in živijo doma z doktoratom - zanimivo pa je da si lahko čisto povprečen študent z 8 povprečjem vendar če najdeš profesorja ki mu manjka kandidatov za mladega raziskovalca to dobiš brez problema če si mlajši kot 27 let in to je selekcijska uravnilovka po slovensko - kot da ti po 27 letu začne alzhajmer - in to je pri nas že 20 let
nikjer po svetu nimajo take starostne meje - očitno je da država uporablja visoko šolstvo za socialni korektiv in se hkrati otepa stroškov tam kjer bi bili smiselni glede na vsebino visokega šolstva
poleg tega je bilo pred 20 leti 40- 50 000 študentov - zdaj jih je 100000 , po 1990 pa so se rojstva otrok skoraj prepolovila na 17 000- nihče pa se ni vprašal ali imamo res tako bolj pametne genearcije zdaj
podpiram da imajo vsi enake možnosti da se vpišejo kamorkoli kadar hočejo- vendar če imajo željo po študiju ne po delu

Ja, čim si star 28 let, nikamor več ne pašeš. Če si pa bog ne daj mama, so pa možnosti za zaposlitev enake 0.

[usimoncic]
Gospodarstvo v Sloveniji strokovnjakov ne plačuje mnogo bolje od univerz, pač pa slabše.

To ni res. Prvi problem je, da je relativno dobrih zaradi totalno zjebanega sistema mogoce 1% ali 2%. Za te se pa stepejo tako dobri delodajalci kot univerze. Pri tem univerze vcasih potegnejo kratko, vcasih pa ne.

Pipistrelu recimo ni noben problem konkurirati univerzi in ponuditi boljse place kot jo ponuja javni sektor (recimo za mladega raziskovalca, kar je zacetna pozicija za nekoga, ki bi zelel delati akademsko kariero, je placa tam 900-1000 EUR neto).

Tistih 98%, ki pa niso zelo dobri niti za privatni sektor niti za javni sektor, pa seveda noben noce, seveda pa si jih veliko zeli v javni sektor, ker tam dobijo placo na podlagi tega da so zgolj zaposleni, ne na podlagi tega kako dobro delajo. Na zalost.

Tako da tvoja teorija pade v vodo. Fakultete lahko pritegnejo najboljse, a jim ne rata zmeraj, najvecji interes za delo v javnem sektorju pa imajo tisti, ki niso najboljsi (kar je logicno).

Načeloma se strinjam z ugotovitvami avtorja o škodljivosti dopuščanja fiktivnih vpisov. Ne razumem pa, kako naj bi država zgolj z zmanjšanjem vpisa prihranila sredstva (avtor navaja 3.000 EUR na študenta) - če izvzamemo prihranke na račun študentskega dela in subvencij za prehrano in prevoz.

Sredstva za visoko šolstvo so namreč vsako leto določena z uredbo za celotno visoko šolstvo skupaj in ne na študenta. Znesek na študenta se potem izračuna kot količnik tega skupnega zneska (ki je ponavadi plod pogajanj med univerzami in ministrtvom) in števila študentov, ki se tisto leto šolajo (uteženo z ustreznimi količniki za študijske programe, diplome itd.) Odpis fiktivnih študentov torej za državo s tega naslova (in ob obstoječi uredititvi financiranja visokega šolstva) ne bi predstavljal nikakršnega prihranka. Bi se pa povečal znesek, ki bi ga fakultete dobile na posamičnega študenta.

Še več, zmanjšanje vpisa "fiktivnih študentov" bi pomenil večjo brezposelnost (saj bi se verjetno ti fiktivci potem prijavili na zavodu) in večji pritisk na druge socialne transferje. S tega vidika torej kar razumem Vlado, da nima jajc odločneje zarezati v ta problem. Se pa strinjam, da bi bilo dolgoročno bolje imeti nekaj več brezposelnih in manj fiktivnih študentov. Vsaj bolj pošteno in pregledno bi bilo.

ja v Avstriji imajo to čisto drugače urejeno in lahko kombiniraš da si mama , študiraš ali da si raziskovalka in celo zaposlena hkrati
res je da ima Avstrija več denarja , vendar ne gre zato da ti nekaj podarijo ampak da ti ne zapirajo možnosti - saj študiraš sam in tudi za otroke moraš sam skrbet , pri 30 pa boš menda imel toliko pameti da se ne boš vpisoval nekam če ne misliš resno
ta strah države da bo obubožala če bo ljudem dala možnosti več statusov ter jih zapira na delo, zavod za zaposlovanje ali študij je nesmiselen saj onemogoča ljudem da bi si sami pomagali in sili da so odvisni od države, poleg tega bi lahko to uvedli vsaj za starejše, saj je vseživljensko izobraževanje drugače samo farsa
in izvira iz napačnega študentskega dela pri nas,ki daje pravice manjših prispevkov in ne pravice študiranja
pri nas pa pri vseh velikih besedah samo veliko denarja zmečemo za razne vladne službe za enake možnosti ki delajo bogvekaj, zaposlovanje mam je itak diskriminirano, če imaš službo pa ne moreš imeti otrok
če se pa pritožuješ ti pa rečejo - kako značilno- ja kaj bi pa rada

[ketika]
nikjer po svetu nimajo take starostne meje - očitno je da država uporablja visoko šolstvo za socialni korektiv in se hkrati otepa stroškov tam kjer bi bili smiselni glede na vsebino visokega šolstva

Če znanje predstavlja neko vrednost za tistega, ki ga ima in je za to, da ga dobi pripravljen plačati, kot je to običaj po svetu, potem starostne omejitve niso prav smiselne. Se pa tudi pri nas lahko kadar koli vpišeš na izredni študij, kar je popolnoma primerljivo s stanjem po svetu (pa še cenejše je).

Sicer sem mnenja, da bi študij moral biti plačljiv, s tem da se hkrati zagotovi možnost ugodnih študijskih kreditov ter sistem štipendiranja, ki bi nadarjenim posameznikom, ki sicer ne bi imeli možnosti študija zaradi finančnih razlogov, omogočil študij.

Ker pa so take ideje pri nas utopične, bi bil morda začetek že to, kar je nekdo predlagal, da se namreč uvedejo penali.

Problem študija so plonkarji, ki po končanem študiju nimajo nobenega znanja razen znanja za prevare.

[bc123a]
> [usimoncic]
> Gospodarstvo v Sloveniji strokovnjakov ne plačuje mnogo bolje od univerz, pač pa slabše.

To ni res. Prvi problem je, da je relativno dobrih zaradi totalno zjebanega sistema mogoce 1% ali 2%. Za te se pa stepejo tako dobri delodajalci kot univerze. Pri tem univerze vcasih potegnejo kratko, vcasih pa ne.

To kar si ti napisal sploh ni res. Univerze se praviloma ne tepejo za kader, ker imajo ponudb več kot dovolj. Vsaj za tiste z doktoratom se ne tepejo. MR-ji so včasih izjema, ker pomenijo direkten denarni dotok in direktno kitenje z njihovim delom. Sploh pa se ne tepejo za najboljše, ker so obstoječim ljudem na poziciji preveč nevarni. Takim raje pokažejo vrata ob prvi priliki.

Pipistrelu recimo ni noben problem konkurirati univerzi in ponuditi boljse place kot jo ponuja javni sektor (recimo za mladega raziskovalca, kar je zacetna pozicija za nekoga, ki bi zelel delati akademsko kariero, je placa tam 900-1000 EUR neto).

Za Pipistrela ne vem kaj ponuja, vem pa za nekaj drugih uglednih Slovenskih podjetij, tako majhnih kot velikih. Večinoma plačujejo doktorje slabše od raziskovalne sfere, še posebej če zanje vedo, da zaradi okoliščin ni nevarnosti, da bi ušli v tujino (doma pa itak skoraj nimajo kam - ko enkrat greš iz univerze oz. inštituta, se ne vrneš več). Pa ne govorim o Ž kategoriji doktorjev znanosti. Trenutno se spomnim dveh primerov, eden je dobil vabilo za plačan postdoc na zelo ugledni ameriški univerzi, drugi pa je prejel eno precej cenjeno nagrado za svoje doktorsko delo.

Tistih 98%, ki pa niso zelo dobri niti za privatni sektor niti za javni sektor, pa seveda noben noce, seveda pa si jih veliko zeli v javni sektor, ker tam dobijo placo na podlagi tega da so zgolj zaposleni, ne na podlagi tega kako dobro delajo. Na zalost.

Ah, daj no. Za privatni ali pa za javni sektor je dovolj dobrih precej več ljudi kot zgornja 2%. Največji geniji tudi niso nujno dobri za delodajalce, saj imajo vsi po vrsti svoje muhe (nerealne predstave o tem kaj zaslužijo, niso zanesljivi in se ne držijo dogovorov, nočejo delati tistega, kar jim naročijo nadrejeni, ampak hočejo delati po svoje, ...). Iz lastnih izkušenj in iz iskušenj kolegov poznam nekaj takih primerov.

Tako da tvoja teorija pade v vodo. Fakultete lahko pritegnejo najboljse, a jim ne rata zmeraj,

Nič ne pade v vodo. Akademsko delo ima svoje specifike in v normalnih državah se zanj odloči del populacije (tudi najboljši, a ne samo najboljši in ne vsi najboljši), pri nas pa je (zaradi meni neznanega razloga) akademska kariera najvišji ideal velike večine študentov. Del razlogov je gotovo v razmerju med plačo in vloženim delom, a to zagotovo ni edini razlog. Fakultetno osebje pa pri izbiri mlajših kadrov skrbi predvsem za to, da jim le-ti ne bodo delali prevelike konkurence čez nekaj let.

najvecji interes za delo v javnem sektorju pa imajo tisti, ki niso najboljsi (kar je logicno).

V obravnavanem primeru to ni logično in tudi ni res. So ljudje, ki so na znanstvenem področju špica, v gospodarstvu pa bi bili kvečjemu povprečni (znanost in gospodarstvo sta pač dve zelo različni zadevi). Taki ljudje nimajo interes za delo v javnem sektorju (na univerzi) zato, ker ne bi bili najboljši (na znanstvenem področju), ampak zato, ker univerza in inštituti spadajo v javni sektor.

to ni res - Avstrija ima brezplačen študij neomejeno ne glede na starost ali drug status _ zaposlen, družina, brezposelen ... - je pa res je smiselno najprej dokončati en letnik in se ne vpisuješ na fakulteto ampak na Univerzo - na Dunaju je več univerz , poleg tega to v Avstriji ni problem ker študentsko delo sicer je ampak nikakor ne v takem obsegu in nikomur ne pade na pamet da bi ga imel namesto rednega dela , raje so redno zaposleni pa čeprav za polovičen čas in zdraven še študirajo , tudi če so stari manj kot trideset ker nočejo biti odvisni od staršev ali države ali slabih služb , ki bi jih morali delati drugi

poleg tega ne vem zakaj bi obravnavala država nekoga ki je že diplomiral kot smrkavca , ki bo raje spet študent in ne kot da hoče osvežit znanje ali narediti doktorat zaradi sebe in službe
to je samo pri nas ker so pri nas tridesetletiki študenti brez družine in je trg delovne sile tako slab - v Avstriji to sploh ni problem - imaš otroke , delo ali študiraš pred tridesetim , pri nas pa je to velik problem - vsaj za ženske in eno genearcijo je država že tako zafurala - s takim sociološkim eksperimentom da ni ne otrok ne stanovanj ne služb
včasih - nedavno - je bilo pa za plačat - ampak 400 evrov semester ! ( ne 3000 evrov kolikor je pri nas izredni študij - zato da utrujen profesor nekaj oddrdra v ogromni predavalnici v soboto popoldne dve uri ) - lahko tudi samo zimski semester in si lahko vmes pavziral in tudi predavanja so bila na voljo večkrat na dan , zvečer med tednom - ko si imel čas si šel , ko si se vpisal si lahko študiral po želji kolikor izpitov si hotel in karkoli si hotel
s tem rešiš tudi med fakultetno izmenjavo

jaz sem sicer govorila o podiplomskem študiju o meji 27 let
samo tudi akr se tiče dodiplomskega - da ga ima smrkavc pri 18 zastonj pa čeprav nič ne študira , nekdo ki je prej 5 let delal potem pa se vpisal in redno študira mora pa plačat 2500 evrov ? Halo ? ?
Ta anomalija je samo pri nas. Tega ni nikjer !

To je čisto skregano z logiko vseživljenskega izobraževanja. Država naj da vsakemu vavčer za dodiplomski in podiplomski zastonj študij- tisti ki ga izkoristi naj ga tisti ki ga ne ga ne. Kadarkoli . Tudi pri 70.
Drugo je v Ameriki kjer se na zasebnih univerzah vedno plača. Vedno pa iamš tudi možnost štipendije ne glede an starost. Na javnih coliđih pa imaš vedno možnost participacije države v obliki štipendije ne glede na starost in zaposlitev. V Avstriji isto - imaš nekatere štipendije tudi za tiste po 35 letu.
Tako se spodbuja družbo znanja.

[ketika]
jaz sem sicer govorila o podiplomskem študiju o meji 27 let
samo tudi akr se tiče dodiplomskega - da ga ima smrkavc pri 18 zastonj pa čeprav nič ne študira , nekdo ki je prej 5 let delal potem pa se vpisal in redno študira mora pa plačat 2500 evrov ? Halo ? ?
Ta anomalija je samo pri nas. Tega ni nikjer !

Se strinjam. Le najina pogleda na rešitev sta različna, ti bi vse brezplačno, jaz bi pa obema zaračunal pa 1000 evrov.

To je čisto skregano z logiko vseživljenskega izobraževanja. Država naj da vsakemu vavčer za dodiplomski in podiplomski zastonj študij- tisti ki ga izkoristi naj ga tisti ki ga ne ga ne. Kadarkoli . Tudi pri 70.

Zakaj pa? Vsak študira zase in ne za državo. Študirat greš pač zato, da boš več znal in boš na račun tega več zaslužil. Šolnina tako ni nek brezvezen strošek, temveč investicija, ki se ti bo preko višjih dohodkov v prihodnosti povrnila oz oplemenitila. Če se ne bo, pomeni, da si se zainvestiral in nosiš sam posledice, kot jih pri vsaki drugi naložbi.

Študij pri 70ih (lahko tudi prej) ali študij nečesa, kar ne bo imelo vpliva na povišanje tvojih dohodkov je pa hobi oz. zabava. Tisti, ki ima dovolj dohodkov in si želi te oblike zabave, naj si jo pač privošči, kot si nekdo drug privošči kakšen drag šport ali eksotična potovanja.

Drugo je v Ameriki kjer se na zasebnih univerzah vedno plača. Vedno pa iamš tudi možnost štipendije ne glede an starost. Na javnih coliđih pa imaš vedno možnost participacije države v obliki štipendije ne glede na starost in zaposlitev. V Avstriji isto - imaš nekatere štipendije tudi za tiste po 35 letu.
Tako se spodbuja družbo znanja.

To je pa popolnoma OK sistem. Sistem štipendij in študijskih kreditov sem tudi sam omenil. Štipendija te namreč hkrati tudi obvezuje, da študij končaš (običajno v rednem roku) in da s svojim delom po zaključku študija štipenditorju vrneš tu skozi delo. Je torej neke vrste pogodba, ki obvezuje. Brezplačni študij pa je dejansko štipendija, ki te ne obvezuje k ničemer, niti k temu, da študij končaš.

dobr ampak zakaj ne študij pri 48 če si prej delal 25 let ali več in bi rad drugo kariero ? Saj takih ni veliko , mislim pa da to za državo ni stran vržen denar . Lahko se omeji - na 25 let dela dobiš dve študijski leti (šolnine , ne denarja kot v nekaterih službah)zastonj. Že će se moraš sam preživljat v teh dveh letih da intenzivno študiraš je resnost. Saj ni nujno da je to jedrska fizika , lahko je nek tri letni študij. Lahko tudi šolnina , samo čim nižja.

[ketika]
dobr ampak zakaj ne študij pri 48 če si prej delal 25 let ali več in bi rad drugo kariero ? Saj takih ni veliko , mislim pa da to za državo ni stran vržen denar . Lahko se omeji - na 25 let dela dobiš dve študijski leti (šolnine , ne denarja kot v nekaterih službah)zastonj. Že će se moraš sam preživljat v teh dveh letih da intenzivno študiraš je resnost. Saj ni nujno da je to jedrska fizika , lahko je nek tri letni študij. Lahko tudi šolnina , samo čim nižja.

Saj pravim, da se strinjam. Študij pri kateri koli starosti pod enakimi pogoji. Le glede pogojev sva različnih mnenj, a tako pač je:)

imamo najboljše fukultete, najboljše zdravnike, najboljše sodnike, najboljše tožilce, najboljše kriminaliste, in še, in še, pa še, paše !! _ _ _ :-(

Bolj kot kvazinesposobnost je nepripravljenost za učenje in samo delo. Včasih je bolj zagnan tisti, ki se je komaj pretolkel čez faks kot grebatorčki, ki potem ne uspejo ostati na faksu in končajo kariero na nekem bezveznem delovnem mestu, kjer se samo še smilijo sami sebi.

Sem verjetno ena redkih, ki je šla na faks po znanje, in ker ga pri nas nisem dobila in kmalu tudi uvidela, da sem samo molzna krava za plačevanje visokih šolnin (saJ se kjub znanju včasih ni dalo narediti izpita) sem dala študij na klin.
Z veseljem bi ponovila, nekje v tujini na kvalitetni šoli, ki da široko znanje, ne samo znanje kako goljufati in okrog prinašati oz. molsti. :(

če smo že pri finanacah, poglejte, katere branže diplomantov daleč vodi v odstotku nezaposlenih.
zregulirat treba visoko šolstvo, da bo povpraševanje neako ponudbi in ne da univerze pri koritu (bolje rečeno pri zakonodaji) molzejo oz bolje rečeno nategujejo z nekimi brezveznimi programi ibn vzbujajo nek lažen up.
je že smolar dobro povedal v eni pesmi..

[X0007]
Sem verjetno ena redkih, ki je šla na faks po znanje,

na kateri faks si pa sla po znanje in ga nisi dobila?

sicer pa res, taksnih studentov je zelo malo, fakultete pa ne morejo ziveti od njih.

Jaz se s tem ne strinjam, da na naših faksih ne dobiš znanja. Dobiš ga. Glede na to, koliko plačaš, dobiš celo zelo dosti. Je pa pač tako, da se moraš tudi sam zmigati in dati od sebe kaj več kot zahtevani minimum. Tudi če imaš same desetke, še ne pomeni, da si iz faksa potegnil maksimum. Maksimalno si se samo naučil določeno snov.

EDIT: Drugače pa znajo o tem, kako je znanje na naših faksih neuporabno, največ povedati ravno takšni, ki faksa nikoli niso naredili.

pošljite ta članek vodstvom študentskih organizacij, da se bodo potem vsaj malo težje sprenevedali.....

In kar naenkrat se pojavita na financah 2 članka, ki namigujeta na plačljivost višje izobrazbe oz kreditiranje študentov. Ko vas fcking jebe. Kdo pa bo plačeval za tako gnilo izobraževanje?

[Vinci]
Jaz se s tem ne strinjam, da na naših faksih ne dobiš znanja. Dobiš ga. Glede na to, koliko plačaš, dobiš celo zelo dosti.

Tudi jaz se s tem strinjam, zato pa sprasujem. Ce si na solidnem faksu si ponavadi edina omejitev v znanju, ki ga lahko dobis sam.

Ce pa je seveda vprasanje, kaj moras znati, da dobis pozitivno oceno, je pa odgovor bolj beden. Ampak to sta dve razlicni stvari - pac spodnja in zgornja meja.

[ketika]
to ni res - Avstrija ima brezplačen študij neomejeno ne glede na starost ali drug status _ zaposlen, družina, brezposelen ... - je pa res je smiselno najprej dokončati en letnik in se ne vpisuješ na fakulteto ampak na Univerzo - na Dunaju je več univerz , poleg tega to v Avstriji ni problem ker študentsko delo sicer je ampak nikakor ne v takem obsegu in nikomur ne pade na pamet da bi ga imel namesto rednega dela , raje so redno zaposleni pa čeprav za polovičen čas in zdraven še študirajo , tudi če so stari manj kot trideset ker nočejo biti odvisni od staršev ali države ali slabih služb , ki bi jih morali delati drugi

poleg tega ne vem zakaj bi obravnavala država nekoga ki je že diplomiral kot smrkavca , ki bo raje spet študent in ne kot da hoče osvežit znanje ali narediti doktorat zaradi sebe in službe
to je samo pri nas ker so pri nas tridesetletiki študenti brez družine in je trg delovne sile tako slab - v Avstriji to sploh ni problem - imaš otroke , delo ali študiraš pred tridesetim , pri nas pa je to velik problem - vsaj za ženske in eno genearcijo je država že tako zafurala - s takim sociološkim eksperimentom da ni ne otrok ne stanovanj ne služb
včasih - nedavno - je bilo pa za plačat - ampak 400 evrov semester ! ( ne 3000 evrov kolikor je pri nas izredni študij - zato da utrujen profesor nekaj oddrdra v ogromni predavalnici v soboto popoldne dve uri ) - lahko tudi samo zimski semester in si lahko vmes pavziral in tudi predavanja so bila na voljo večkrat na dan , zvečer med tednom - ko si imel čas si šel , ko si se vpisal si lahko študiral po želji kolikor izpitov si hotel in karkoli si hotel
s tem rešiš tudi med fakultetno izmenjavo

Res je. O študiju v Avstriji samo pohvalno (pri tem nekateri študiji dajo tudi boljšo izobrazbo kot naši.

[Vinci]

EDIT: Drugače pa znajo o tem, kako je znanje na naših faksih neuporabno, največ povedati ravno takšni, ki faksa nikoli niso naredili.

Pa tudi tisti, ki so kak dober študij dokončali kje v tujini :)