Rivalstvo med inženirji in ekonomisti je iz trte izvito. Ravno tako, kot si inženir lahko poišče dobro zaposlitev in ustvarja dodano vrednost, jo lahko tudi ekonomist. Eden nikoli ni oviral drugega; razen v javni upravi, kjer je določeno kaj naj bi kdo počel kar s formalno izobrazbo. Bolj pomembno sporočilo je, da "dolgoročno in celovito planiranje," ki veje iz raznih strategij prihaja od ljudi, ki niso znali izpeljati niti petletk. Ne zato, ker bi bili nesposobni; ampak zato, ker se tega ne da. Pika. Vladno "ustvarjanje visokotehnoloških delovnih mest s subvencijami" ni nič drugega, kot širjenje javne uprave v tehnološke parke. Ta podjetja živijo na minimalcu in čez dve leti se vrnejo k materi državi po še. Potrebujemo le tri stvari. Zmanjšati javno porabo, odstraniti birokratske ovire ustvarjanju in uveljaviti pravno državo. In nič več. In nič manj. Nobenih grozdenj, nobenih petletk, nobenih programov javnih del in rešitvenih paketov za Pomurje. Kje ste pa bili takrat, ko je Princeton želel tam odpreti univerzo za vso regijo, o, rešitelji? Med tistimi, ki so jih preganjali, ker so se bali konkurence? Kje boste pa zdaj našli vlečne konje za prenaložen voz?

Sicer v splosnem ok komentar, vmes pa absurdne neumnosti.

1. Minimalna placa. Kako bodo neizobrazeni in funkcionalno polpismeni dosegali visjo dodano vrednost samo zaradi dekreta drzave? Kam bodo sli delat, ce low-tech podjetja, ki jih zaposljuejo, propadejo? Zvisanje minimalne place je dejansko dekret, ki pravi, da ti ljudje NE SMEJO delati.

Problem slovenije je, da ima ogromno nizkokvalificirane delovne sile. Ce bi ta delovna sila ne bila nizkokvalificirana, bi ze zdavnaj pokazala srednji prst slabo placanim delovnim mestom v zanic podjetjih, pa tega ne more. Ker so slabo placana delovna mesta, ki ne zahtevajo kvalifikacij, njen najvisji mozni domet.

2. Kako je univerza zatirala spinoffe? Vsak lahko odpre podjetje pod enakimi pogoji kot delavec z dvoletno lesarsko solo, ki zeli izdelovati pohistvo. Visokoizobrazeni delovni sili je kvecjemu lazje ubadati se z neskoncno birokracijo, ki jo tak korak zahteva.

Ce kdo, je, in se vedno zatira podjetnistvo drzava. Ustanovni kapital v visini, ki je absurdna za zahodne drzave. Ce hoce podjetnik delati pohistvo na 500 EUR vredni zagi iz odpada, naj! Koji kurac tu drzava misli da mora imeti pa 8000 EUR kapitala ali osnovnih sredstev? Podobno velja za "intelektualne" storitve. Ce nekdo misli, da mu je dovolj en PC za 500 EUR, s kaksno logiko drzava od njega zahteva 6x zelo dobre slovenske neto place kot efektivno polog za "resnost"?

Zakaj lahko v tujini odpres d.d. z nekaj sto evri/dolarji? Pri nas pa aktivno drzava sili reveze, ki so zgubili sluzbo, v s.p. Da se se naprej zapufajo in res ostanejo tudi brez bajte, ne samo brez sluzbe ...

Industrijska politika bi pokrivala le nekaj nad 26% dodane vrednosti, ki jo k skupni dodani vrednosti v SLO prispeva industrija (delež naveden v Biltenu BS, januar 2010). Politiko je treba met tudi za razliko, se mi zdi....Lep dan.

Kos: Vendar naj država neha od raziskovalcev terjati gospodarsko uporabne dosežke... Dosegajo naj znanstvena odkritja, ki bodo bogatila svetovno znanje.> Zakaj ne bi državni sektor delal za dobro gospodarstva in države? Zakaj naj bi delal patente za Slovence namesto za Nemce in Američane? Ni čudno, da imamo znanost ločeno od gospodarstva, ko jo sami podimo stran.

[anamarija3]
Kos: Vendar naj država neha od raziskovalcev terjati gospodarsko uporabne dosežke... Dosegajo naj znanstvena odkritja, ki bodo bogatila svetovno znanje. Zakaj ne bi državni sektor delal za dobro gospodarstva in države?

Koliko znanosti pa je sploh sposobno absorbirati nase gospodarstvo? Pa da pustimo naso znanost pri miru, koliko znanja, ki ga sproducirajo na najodlicnejsih svetovnih institutih in univerzah (recimo v ZDA) je sposobno uporabiti slovensko gospodarstvo?

A zdaj se je pa iz Delovega FT še v Finance preselil svoje poglede (umotvore) razlagat...:-(

Mmalo prenapeto, to tvoje mnenje o avtorju. Ga sploh poznaš?

Razlika med tistim, kar se objavlja v znanstvenih revijah in tistim, kar potrebuje gospodarstvo, je enormna. Vsaj v Sloveniji.

[vidim]
Razlika med tistim, kar se objavlja v znanstvenih revijah in tistim, kar potrebuje gospodarstvo, je enormna. Vsaj v Sloveniji.

No, pa povej, koliko tistega, kar proizvede recimo ameriska ali nemska znanost zna porabiti slovensko gospodarstvo.

(in potem pomisli, kje je problem, ali v ameriski znanosti ali v slovenskem gospodarstvu)