Dober "članek".

Država v nobenem primeru ne sme kupiti Mercatorja, niti kakšnega drugega trgovca!!! Lepo vas prosim, saj nismo na Kubi !? Kje pa piše, da bo slovenska proizvodnja preživela, če bo Mercator ostal v slovenskih rokah !? Če bo predraga, bomo potrošniki tako ali tako kupovali cenejše in to zmeraj bolj ! Komaj smo prav začeli s privatizacijo, a zdaj bomo pa spet na veliko podržavljali ??? Ja pa kaj se vendar greste, tovariši !? Vaši cajti so mimo !!! Vsi tisti, ki imajo sedaj polna usta nacionalnega interesa naj se raje vprašajo, kam hodijo na dopust? A na Hrvaško ??? Toliko o nacionalnem interesu...

Vsi tisti, ki so doživeli širitev Mercatorja, pa so zaradi tega zaprli svoje trgovinice ali lokale, niso imeli te sreče, da bi jih takrat država reševala v njihovem boju za njihovo preživetje in preživetje njihovih obubožanih družin.Zato, bi bilo potrebno tudi njih vprašati, kakšna so njihova mnenja o naši dvoličnosti, ko se tako vehementno trudimo za reševanje tistega, kar se rešiti ne da…

država naj razlasti tajkune in uvede za živilske izdelke omejeno maržo,če jo skrbi socialna država!

res dober in nepristranski opis stanja. končno ne članek, ki ne navija, ampak konstatira stanje. Za mercator pa nemara ne bi bilo tako slabo, če bi se spet malo razdrobil na manjše znamke - morala bi biti dana možnost, da posamezni večji dobavitelji (živilska podjetja) odkupijo posamezne trgovine vsaj po sloveniji in v njih nadaljujejo trgovino z domačimi proizvajalci. tako bi bil trgovski kolos manj nasilen do dobaviteljev in jim prepustil več prostora za kreativno uveljavitev in razvoj, kakršne se spomnimo iz devetdesetih in ki je bila zelo pozitivna, pa je umrla zaradi koncentriranja kapitala - nasilna tudi do potrošnika. Res je, da laščani niso razvijali posamenih znamk, ker so se zanimali samo za koncentracijo kapitala, ne pa za vsebino. Že kako desetletje je jasno, da koncentracija ni dobra za slovensko (pa verjetno tudi ne za druge) živilske industrije. To pa je vprašanje, ki bi ga bilo treba odpreti tudi na evropski ravni - namesto, da se daje ogromne subvencije kmetijski panogi (posledica trgovskega izsiljevanja), bi morali raje pomisliti na ustrezno zakonodajo, ki bi korigirala koncentracijo in obnašanje trgovskih lobijev, saj subvencije kmetijstvu v bistvu financirajo trgovce. V franciji se npr. kruh kupuje praktično samo v pekarnah, ki so majhne in v večini zasebne.