Tudi pri nas se naj ravnajo politiki tako, ne pa da vsega vraga plačujejo iz naših sredstev.

Zelo pametno! Stari tovornjaki, predvsem tranzit iz vzhoda, povzročajo ogromno onesnaževanje in zastoje, nekateri se celo izogibajo cestninskim postajam, zaradi njih gradimo avtoceste, ki jih plačujemo vsi, od njih pa imamo bore malo. Domačim prevoznikom pa se lahko dajo v zameno ugodnejši leasingi ali pa kakšne druge olajšave za nakup sodobnih tovornih vozil.

Kako lahko komaj preživijo, če si konkurirajo med sabo? Saj ne konkurirajo s kmeti, ki so subvencionirani. In če smo že pri tem, ravno avtoprevozniki so eni najbolj subvencioniranih ekonomij. Okoljsko škodo plačujemo državljani, prav tako pa obrabo avtocest in cest, realni strošek obrabe navadnega tovornjaka je tako visok, da ga plačujemo iz proračuna vsi, ob tem da naredi 10.000 večjo škodo kot osebno vozilo je cestnina višja cca. le za štirikrat. Koliko časa še bodo na plečih vseh nas?

Povzrocitelj placa posledice, se strinjam. Ampak zavedati se pa morate, da bomo na koncu vse placali mi. Vse blago pride po cestah. Tudi vas jogurt in kompjuter pred katerim sedite.
Nekaj avtoprevoznikov bo propadlo, nato pa se bodo cene zvisale in vse bo tako kot prej. uredu

Slovenija ima samo 50 odstotno stopnjo samooskrbe z hrano. Brez subvencij bi zemljo zapustilo kar nekaj kmetov. ob vse drazjem transportu in drazji hrani, nas zna to se hudicevo boleti. Kmetijstvo ni panoga, ki jo lahko pricnes z danes na jutri. Problem s subvencijami je drugje. Da jih vecino pobasejo SLS kmetje. In da so razpisane za napacne namene. Nakup traktorjev in subvencioniranje pridelkov s katerimi je trg zasicen. To pa je problem.

Izkušnje iz Švice, ki kot edina evropska država uporablja dajatve za pokritje eksternih stroškov prevoza, kažejo, da se je med letoma 2001 in 2005 število prevoženih kilometrov v težkem tovornem prometu zmanjšalo za 6,4 odstotka, čeprav se je obseg prevoženega blaga povečal za 16,4 odstotka. V državi so dosegli desetodstotno zmanjšanje onesnaženosti zraka in šestodstotno zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida.

Degenerirano egoistični in samozadostni Švicarji so samo prisilili kamione, ki so prej vozili po najkrajši poti čez Švico, da so izbrali daljšo pot. Sedaj jih švicarska statistika ne zajema več in ne računa njihovih emisij ter je kao dosegla uspeh in napredek. Zaradi daljših poti pa so dejansko emisije večje kot prej. In emisije seveda ne poznajo državnih meja.

Jasno je tudi, da se je ob višji ceni tranzita povečala učinkovitost le tega, to je večji obseg blaga na kilometer, saj gredo vsi prevozi, ki so manj optimizirani, preko sosednjih držav in jih statistika bolne egoistične države Švice ne zajema.

Da ne govorimo o tem, da je železniški tranzitni promet cenejši. Pri nas je problem le v tem, da železnice verjetno tega ne bi zmogle.

gogi2 je napisal(a):
Izkušnje iz Švice, ki kot edina evropska država uporablja dajatve za pokritje eksternih stroškov prevoza, kažejo, da se je med letoma 2001 in 2005 število prevoženih kilometrov v težkem tovornem prometu zmanjšalo za 6,4 odstotka, čeprav se je obseg prevoženega blaga povečal za 16,4 odstotka. V državi so dosegli desetodstotno zmanjšanje onesnaženosti zraka in šestodstotno zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida.

Degenerirano egoistični in samozadostni Švicarji so samo prisilili kamione, ki so prej vozili po najkrajši poti čez Švico, da so izbrali daljšo pot. Sedaj jih švicarska statistika ne zajema več in ne računa njihovih emisij ter je kao dosegla uspeh in napredek. Zaradi daljših poti pa so dejansko emisije večje kot prej. In emisije seveda ne poznajo državnih meja.

Jasno je tudi, da se je ob višji ceni tranzita povečala učinkovitost le tega, to je večji obseg blaga na kilometer, saj gredo vsi prevozi, ki so manj optimizirani, preko sosednjih držav in jih statistika bolne egoistične države Švice ne zajema.

 
Ja, samo to je tudi edina prava pot. Nima namreč smisla ne zaračunavati negativnih eksternalij prevoznikom oz. popuščati njihovi kromanjonski navadi, da naredijo barikade, če se jim zdi cena nečesa previsoka. Samo zato, ker si nekdo dela utvare, da težkih kamionov ni možno na silo odstraniti iz (avto)cest in strpati organizatorje v arest.

"Prevozniki so proti, saj bodo morali to povišanje stroškov preliti v cene svojih prevozniških storitev, kar pa bodo težko storili. A če jim ne bo uspelo, bodo propadli, pravi Pečnik."

Idiot. Če nekaj svinja zrak, obenem pa imamo alternativno varianto za isto storitev, ki bistveno manj svinja zrak, je treba k večjim onesnaževalcem prerazporejati davkoplačevalski denar poljubno dolgo in izdatno, samo da ne bi kdo od ubožcev propadel. Ma idiot na kvadrat, no.

gogi2 je napisal(a):
Izkušnje iz Švice, ki kot edina evropska država uporablja dajatve za pokritje eksternih stroškov prevoza, kažejo, da se je med letoma 2001 in 2005 število prevoženih kilometrov v težkem tovornem prometu zmanjšalo za 6,4 odstotka, čeprav se je obseg prevoženega blaga povečal za 16,4 odstotka. V državi so dosegli desetodstotno zmanjšanje onesnaženosti zraka in šestodstotno zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida.

Degenerirano egoistični in samozadostni Švicarji so samo prisilili kamione, ki so prej vozili po najkrajši poti čez Švico, da so izbrali daljšo pot. Sedaj jih švicarska statistika ne zajema več in ne računa njihovih emisij ter je kao dosegla uspeh in napredek. Zaradi daljših poti pa so dejansko emisije večje kot prej. In emisije seveda ne poznajo državnih meja.

Jasno je tudi, da se je ob višji ceni tranzita povečala učinkovitost le tega, to je večji obseg blaga na kilometer, saj gredo vsi prevozi, ki so manj optimizirani, preko sosednjih držav in jih statistika bolne egoistične države Švice ne zajema.

tekavec je napisal(a):

 
Ja, samo to je tudi edina prava pot. Nima namreč smisla ne zaračunavati negativnih eksternalij prevoznikom oz. popuščati njihovi kromanjonski navadi, da naredijo barikade, če se jim zdi cena nečesa previsoka. Samo zato, ker si nekdo dela utvare, da težkih kamionov ni možno na silo odstraniti iz (avto)cest in strpati organizatorje v arest.

Prevozništvo je gospodarska dejavnost, ki niti ni največji onesnaževalec. Samo zdi se tako, ker je zadimljeni kamion vsem na očeh. Nalaganje dodatnih stroškov prevozom bo v končni fazi bremenilo celotno gospodarstvo, ki je od premikanja surovin in predmetov dela ter končnih izdelkov usodno odvisno. Končno ceno bo plačal potrošnik.

Pobrane dajatve bodo pristale v skupni fiskalni skledi, švicarski ali kateri drugi. Pohabljeni birokrati seveda niso sposobni tega denarja razporejati tako, da bi končni zmagovalec bilo okolje. Birokrati bodo ta "sredstva", kot oni naropanemu denarju rečejo, delili v prazno ljudem in organizacijam, ki tega denarja niso zaslužili. Pri tem bo okolje zadnja skrb, če pa mu že bodo želeli pomagati, mu bodo na neprimeren način, ker birokrat je namreč jalovo bitje in kadarkoli znese jajce, je to jajce klopotec.

Proteste prevoznikov, ki ovirajo ostali promet bi bilo seveda potrebno vedno v kali zapreti, saj so taki protesti nasilje nad ostalimi udeleženci v prometu, vendar to samo tako, za nameček, saj protesti prevoznikov z okoljskimi taksami niso povezani.

gogi1 je napisal(a):
Prevozništvo je gospodarska dejavnost, ki niti ni največji onesnaževalec. Samo zdi se tako, ker je zadimljeni kamion vsem na očeh. Nalaganje dodatnih stroškov prevozom bo v končni fazi bremenilo celotno gospodarstvo, ki je od premikanja surovin in predmetov dela ter končnih izdelkov usodno odvisno. Končno ceno bo plačal potrošnik.

Pobrane dajatve bodo pristale v skupni fiskalni skledi, švicarski ali kateri drugi. Pohabljeni birokrati seveda niso sposobni tega denarja razporejati tako, da bi končni zmagovalec bilo okolje. Birokrati bodo ta "sredstva", kot oni naropanemu denarju rečejo, delili v prazno ljudem in organizacijam, ki tega denarja niso zaslužili. Pri tem bo okolje zadnja skrb, če pa mu že bodo želeli pomagati, mu bodo na neprimeren način, ker birokrat je namreč jalovo bitje in kadarkoli znese jajce, je to jajce klopotec.

Proteste prevoznikov, ki ovirajo ostali promet bi bilo seveda potrebno vedno v kali zapreti, saj so taki protesti nasilje nad ostalimi udeleženci v prometu, vendar to samo tako, za nameček, saj protesti prevoznikov z okoljskimi taksami niso povezani.

 
Ja, to z birokrati imaš popolnoma prav. Meni je noro opazovati, kako hitro ljudje pristanejo na takšne natege, čeprav se da vso reč enostavno izpeljati.

Primer: tovornjakarji npr. zjebejo ceste 100x bolj kot avtomobili, za vzdrževanje pa plačujejo le 2x višjo ceno kot avtomobilisti (faktorje si izmišljujem, čeprav po moje nisem dosti daleč od resnice). Prav bi torej bilo, da plačajo za vzdrževanje cest 100x več, s tem da bi morala biti pobrana skupna vsota nespremenjena (enaka stroškom vzdrževanja). Naj torej oni kar prelijejo stroške v končne cene, če jim rata, avtomobilisti pa se bodo vozili primerno ceneje, zelo verjetno pa bi se obenem tranzit preusmeril na železnice, ki bi tako postale konkurenčnejše. To je edina normalna rešitev porazdelitve stroškov.

Ali pa glede takse ne goriva - OK, če gre predvsem za zdravstvene negativne eksternalije, je prav, da se na gorivo nabije taksa, ampak tisti pobrani znesek bi moral romati direkt v zdr. zavarovalnice v obliki enačbe - namesto 170€ boste na mesec plačevali npr. 100€ zdr. zavarovanja - govorim seveda za normalne države, ne za kakšen slovenski butalistan, kjer še zdr. zavarovanja nismo sposobni urediti brez progresivne skupne sklede.

Ma že če bi logistično uredili tovorni promet po sloveniji, na način da se tovornjaki na nobeni relaciji ne vozijo prazni, bi bila to zmaga... ne pa da v eno smer povn, pa potem prazen nazaj. imbecilno pomojem.

lakotnyk je napisal(a):
Ma že če bi logistično uredili tovorni promet po sloveniji, na način da se tovornjaki na nobeni relaciji ne vozijo prazni, bi bila to zmaga... ne pa da v eno smer povn, pa potem prazen nazaj. imbecilno pomojem.

 
Verjemi mi, da trg kamionske prevoze izredno učinkovito optimizira. Tudi ni res, da so kamioni v povratku prazni, saj je posredovanje prevozov zaradi prostotržnih razmer izredno bogato razvejana in razvita dejavnost. Tako si lahko prevoznik, ki pelje v Kazahstan, na primer, zagotovi povraten tovor iz sosednjih držav s klicem na nekaj telefonskih številk. Celo na takih relacijah je za povraten tovor veliko možnosti, kaj šele v EU.

Nasprotno pa je železnica jalov organizem, ki pod državnim patronatom kamionskemu prevozu ni sposobna parirati. Pomembna dejstva so tudi, da kamion blago dostavi od vrat do vrat in kar večina od bralcev podcenjuje, tovor je varovan. Vozniki kamionov so ponavadi na celi relaciji v neprestani preži, da se kdo ne približa tovoru ali kamionu, kar pri železnici ni v navadi. Avtomobili, na primer, ki jih železnica prepelje čez nekaj držav utegnejo biti popolnoma izropani. Tovorni vlak ima na svoji poti zadnjo prioriteto in zato potuje zelo počasi. Enkrat sem se peljal z vlakom, ki vozi tovornjake iz Muenchna do Ljubljane in sem to lepo videl. Iz Muenchna smo šli ob sedmih zvečer in bili ob šestih zjutraj v Ljubljani. 36 km na uro torej. V avstrijskih hribih smo parkrat stali po uro in the middle of the nowhere. Čakali smo seveda potniški vlak, ki ima prednost pred tovornim. Na teh postankih je vlak zelo ranljiv. V Avstriji morda ne toliko, v idilični romunski vukojebini pa zagotovo.

To je nekaj razlogov, zakaj lastniki blaga raje najamejo cestne prevoznike kot železnico.

gogi1 je napisal(a):


Verjemi mi, da trg kamionske prevoze izredno učinkovito optimizira. Tudi ni res, da so kamioni v povratku prazni, saj je posredovanje prevozov zaradi prostotržnih razmer izredno bogato razvejana in razvita dejavnost. Tako si lahko prevoznik, ki pelje v Kazahstan, na primer, zagotovi povraten tovor iz sosednjih držav s klicem na nekaj telefonskih številk. Celo na takih relacijah je za povraten tovor veliko možnosti, kaj šele v EU.

Nasprotno pa je železnica jalov organizem, ki pod državnim patronatom kamionskemu prevozu ni sposobna parirati. Pomembna dejstva so tudi, da kamion blago dostavi od vrat do vrat in kar večina od bralcev podcenjuje, tovor je varovan. Vozniki kamionov so ponavadi na celi relaciji v neprestani preži, da se kdo ne približa tovoru ali kamionu, kar pri železnici ni v navadi. Avtomobili, na primer, ki jih železnica prepelje čez nekaj držav utegnejo biti popolnoma izropani. Tovorni vlak ima na svoji poti zadnjo prioriteto in zato potuje zelo počasi. Enkrat sem se peljal z vlakom, ki vozi tovornjake iz Muenchna do Ljubljane in sem to lepo videl. Iz Muenchna smo šli ob sedmih zvečer in bili ob šestih zjutraj v Ljubljani. 36 km na uro torej. V avstrijskih hribih smo parkrat stali po uro in the middle of the nowhere. Čakali smo seveda potniški vlak, ki ima prednost pred tovornim. Na teh postankih je vlak zelo ranljiv. V Avstriji morda ne toliko, v idilični romunski vukojebini pa zagotovo.

To je nekaj razlogov, zakaj lastniki blaga raje najamejo cestne prevoznike kot železnico.

To je vse ok, ce je trg pripravljen placati dejansko ceno prevozov, v kateri je zajeto tudi unicevanje cest, pac naj.

Bizarni so mi pa slovenski prevozniki ki jamrajo obenem da:

- bodo bankrotirali, ker so stroski previsoki
- jih je prevec, in ne morejo dvigovati cen

Good grief, pa naj tu trg naredi malo reda. Zaracunati ekonomske cene cestnin, pa bodo tisti, ki so preslabi, sli ven iz tega biznisa, ostali pa bodo lahko cene prevalili na potrosnike (kar je prav).