Zato je zdaj glavni cilj evropske industrijske politike ustvarjanje delovnih mest v industriji, ker vsako tako delovno mesto omogoči še nastanek dveh dodatnih služb. Med cilji je tudi povečanje deleža industrije v BDP EU s 15,2 na 20 odstotkov.

Evo že spet eussr birokrati s svojimi cilji. Doomed to fail

UV, Jutranjka, TAM, Tekstilna tovarna Prebold, Stol Kamnik...in še, in še, zakaj ne sprejmemo, da je kapitalizem sistem zasebnega trga, sistem dobičkov in izgub in je izguba pomembna kot dobiček, podjetja morajo propasti. Vsakič ko vlada propadlem podjetju obljubi pomoč dela škodo. Prej propadejo, prej na pogorišču starega zrase novo. Torej, podjetja ki npr. v dveh (treh) mesecih ne plačajo svojih obveznostih gredo v stečaj, se izbrišejo, velja tudi za občine, ki se izbrišejo in prilepijo sosednji občini in število občin, bo že v pol leta pod sto.

Les, lesno predelavo oživet. V 2-4 letih se da marsikaj naredit - nadoknadit. Samo brez filozofov. To je ena od konkretnih rešilnih bilk slovenskega gospodarstva. Lep dan.

[bigl]
Les, lesno predelavo oživet.

Ja začni. Res ne vem kaj čakaš na druge, da bodo to oživljal;) Razen če čakaš kakšna nepovratna sredstva pa te zadeve:)

V 2-4 letih se da marsikaj naredit - nadoknadit. Samo brez filozofov. To je ena od konkretnih rešilnih bilk slovenskega gospodarstva. Lep dan.

Ko si ravno že pri filozofih. Ravno ti z napisanim spominjaš na njih:)

[bigl]
Les, lesno predelavo oživet. V 2-4 letih se da marsikaj naredit - nadoknadit. Samo brez filozofov. To je ena od konkretnih rešilnih bilk slovenskega gospodarstva. Lep dan.

Meni se zdi to filozofiranje v stilu Pahorja. Kako si predstavljaš oživitev?
Slovenskih podjetnikov z denarjem potrebnim za zagon več ni. V to delovno in politično okolje tujci ne vlagajo in ne bodo vlagali! Slovenija ima dva strašanska problema. Totalno zavoženo gospodarstvo, katastrofalno gospodarsko klimo, mnogo predrago državo, ubijalske neživljenske predpise, itd. in strašansko politično krizo. Politiki so posledica. Vzrok smo mi, ponoreli, poblazneli, zastrupljeni državljani te države, ki politike "delamo" in katerim manjka samo še korak do začetka lova na čarovnice.

...in te poblaznelosti Slovencev lahko reši/ozdravi/ le Konoplja in če Gozdove reši zraven, pred poblaznelimi barbari...včeraj v prvi vrsti-vsem Slovencem razstavljeni...
...ti sz svojmi občudovalci so krivci za vse-kar v Sloveniji slabega je...in tega je ogromno...mnogo več kot dobrega...
...filozof je že svetovno slavo dosegel-pipisterel, akrapovič za njim in pol je konc...aja riko se tudi sili...
...ko bi še kakšen slovenski proizvod imel tako slavo, kot jo ima Žižek...pol bi pahorček malo drugačne njegove blablabla pesmi pel...in sz lahkoto bi gospodarstvo mu to muziko njegovo vzdrževalo in plačevalo.

"Brez tega se bomo v nedogled utapljali v zgodovinskih obračunih in medsebojnih obtožbah ter postajali revnejši."
Kako globoko je nerazumevanje problema. Draga novinarka, kdo pa ima danes in že dve desetletji v rokah slovensko industrijo (vsaj 80 %)? In kdo jo je uničil? Kdo jo je "prihvatiziral", kdo jo izčrpava iz dneva v dan? Kaj to ne izvira iz zgodovine? Temu se reče opredmetena politična moč nekdanje partije! Dokler se bomo skrivali za frazami in leporečenjem o prihodnosti, brez poznavanja zgodovine, nam ni rešitve. Zgodovini nikoli ne moreš uiti, vedno te prehiti in te čaka za naslednjim vogalom. Brez čistih računov, ni napredka!

A ne govorimo vec o tem umazanem kapitalu?

Karikatura je napačna. Rdeča zvezda ni proti križu, je proti demokraciji, proti svobodi in proti človekovim pravicam.
Oba simbola pa sta od zločinskih organizacij.

Na koncu boste pa še ugotovili, da seme, če ne pade v zemljo in ne umre, ne more obroditi sadu.

Jasno, da ko nekaj crkne, nastane nekaj novega. Težava centralnihplanerjev in socialistične miselnosti vesoljne Slovenije pa je, ker ne dopustimo, da nekaj crkne.

Če bi mi izravnali proračun in dopustil, da se plače izravnajo z našo realno dodano vrednostjo, potem bi imeli v povprečju vsaj 30% nižje plače. V takšnem okolju bi bili zelo zanimivi za investicije in zahodni svet. Obenem bi bila kava v kafiču 1.5 EUR znanstvena fantastika iz Benetk. Pri nas bi v kafičih pili kavo po 0.5 EUR. Minimalna neto plača bi bila okoli 400 EUR, socialna podpora okoli 150 EUR, inženirska plača pa bi bila okoli 1000 EUR. Vse ostale družboslovna jajcanja bi bila 10-20% pod inženirskimi plačami. V takšnem okolju bi imeli možnost biti mednarodno konkurenčni.

[rodrigues]
Minimalna neto plača bi bila okoli 400 EUR, socialna podpora okoli 150 EUR, inženirska plača pa bi bila okoli 1000 EUR. Vse ostale družboslovna jajcanja bi bila 10-20% pod inženirskimi plačami. V takšnem okolju bi imeli možnost biti mednarodno konkurenčni.

Ja, in kdor ne bi bil popolnoma len (ali nesposoben) bi se zapeljal nekaj deset kilometrov severno ali zahodno in bi obujal gastarbajtarstvo, tu pa bi ostali škart kadri - kar bi zelo "povečalo" konkurenčnost Slovenije. A ni bilo to videno že v Jugi?
Plače naj bodo vsaj tako visoke kot so v obvladljivi soseščini, a zanje naj bo pač potrebno tudi kaj od sebe dati. Naj ne bo dovolj zgolj prisotnost na delovnem mestu!

PRAZNE OBLJUBE

Od nekoč mogočnih tovarn na Obali, so ostali prazni in samevajoči ter strah zbujajoči prostori v Mehanotehniki, IMP, Mali Opremi, Kroju, Polimerju, Nanosu, Jestvini, Turopoljcu, Košakih, Ferrotehni, Kovinotehni, Indeju, Slavniku, Tomosu, Ladjedelnici, Ampeleji, Irisu, Argu, Ribi, Stavbeniku, Dorotu, Morerju, Delamarisu, Iplasu, saj so v slovenski pri(h)vatizaciji njihovi novodobni managerji povečini obstoječe proizvodnje odpeljali v daljnje dežele, kjer delavci, po njihovem mnenju, niso tako strahotno dragi, kot pri nas. Po samo 22 letih obstoja in neslutenega razvoja mlade demokracije.

Zato je zdaj glavni cilj evropske industrijske politike ustvarjanje delovnih mest v industriji, ker vsako tako delovno mesto omogoči še nastanek dveh dodatnih služb

Ah, kje pa, javni sektor je naš temelj, naš branik, pravijo mencingerjanski in senjurski ekonomisti. Smo pa ja pametnejši od celega sveta.

Sicer pa, kot sem vedno trdil, globalizacija bo v razumnem roku povzročila vračanje proizvodnje v Evropo, ker brez nje ustvarjaš na glavo obrnjeno piramido gospodarstva. Same storitve in javna uprava pač ne prinaša osnovne dodane vrednosti, sploh v krizi, ko potrošnja le-teh pade mnogo bolj kot pa potrošnja fizičnih izdelkov.

Seveda, sama proizvodnja brez (intelektualnih) storitev pomeni, da si država za izvajanje lon poslov. Pravi miks, z ustrezno majhno vlogo države, je vedno bil in vedno bo pravi recept. Samo kaj ko to jed kar naprej uničujejo razni paraziti...

[bigl]
Les, lesno predelavo oživet. V 2-4 letih se da marsikaj naredit - nadoknadit. Samo brez filozofov. To je ena od konkretnih rešilnih bilk slovenskega gospodarstva. Lep dan.

Daj mi odgovori prosim na nekaj vprašanj, o tej politično floskularni temi.

Če greš pogledat na zavod za gozdove je slovenski prirast gozdov 8.419.974 kubičnih metrov

www.zgs.gov.si/slo/g...index.html
Pvprečna energijska vrednost lesa je 1750 kwh na kubični meter
kar znese skupaj 14.735 TWh energije
1 TWH stane navzgor zaokroženo največ 50.000 € (lahko pogledaš na Borzen)

Torej je skupni znesek 735 mio. € na leto!!!
Lani je bila energijska vrednost poseka 340 mio. €

Torej je razlika do popolne izkoriščenosti 400 mio. €
Dvomim, da se da tej popolni izkoričenosti približati, saj so nekateri naši gozdovi tudi na praktično nedostopnih področjih.

Sedaj mi pa prosim povej, kako lahko gradiš nacionalno strategijo na nečem, kar pri z optimalno izrabo lahko povečaš za 40% prihodkov tovarne KRKA oziroma, kar ima vrednost približno 1% BDP.
Ekvivaletn 0.7% BDP ustvarijo tudi upravljavci vzajemnih skladov v Sloveniji, pa jih nihče ne proglaša niti ne temelji kakšne nacionalne strategije na njihovem delovanju.

VIDIŠ, TO JE KRUTA VREDNOST POLITIČNIH FLOSKUL.

"....hočemo jih več."

Nataša prosim ne spodbuja gazde gazde, da "reši" še več fakbrk reši. Že tako ali tako povsodi išče zdrava jedra :))

[murje]
PRAZNE OBLJUBE

Od nekoč mogočnih tovarn na Obali, so ostali prazni in samevajoči ter strah zbujajoči prostori v Mehanotehniki, IMP, Mali Opremi, Kroju, Polimerju, Nanosu, Jestvini, Turopoljcu, Košakih, Ferrotehni, Kovinotehni, Indeju, Slavniku, Tomosu, Ladjedelnici, Ampeleji, Irisu, Argu, Ribi, Stavbeniku, Dorotu, Morerju, Delamarisu, Iplasu, saj so v slovenski pri(h)vatizaciji njihovi novodobni managerji povečini obstoječe proizvodnje odpeljali v daljnje dežele, kjer delavci, po njihovem mnenju, niso tako strahotno dragi, kot pri nas. Po samo 22 letih obstoja in neslutenega razvoja mlade demokracije.

Naštevaš podjetja, ki so bila lahko konkurenčna samo v jugoslaviji, seveda pa so potem svoje pridodali, še novi lastniki in nacionalni interes. Kolikor se jaz spominjam, da starega konja nehaš futrat in ga predelaš v salamo, da si zagotoviš del denarja za novega, ali misliš da pri podjetjih ne velja nekaj enakega. Vedno sem zelo rad poslušal zaposlene, kako svoje fabrike pa ne dajo, saj so notri pustili pol svojega življenja. Kaj ali niso dobili plače? Zato ker so hodili na šiht, še ne pomeni da so kaj naredili za tovarno, vedno jih je samo zanimalo, kakšna je bila njihova plača in koliko bi po njihovem morali dobiti. Klasično da se pri nas tako ali tako vsi na vse razumejo in bi prav gotovo bolje naredili kot drugi. Ko si bomo slovenceljni prišli na jasno da je potrebno zaslužiti svoj denar in ne da nam nekaj pripada, zaradi česarkoli že, pa naj bodo to politiki, managerji, delavci, kulturniki....

Novi igralci... z novomi pravili

doktrina šoka, press

Kaj je tole prepisano iz zapisov mokrih sanj trenutnega ministra za gospodarstvo. Res ne vem kje v sloveniji dobimo na kup toliko nesposobnežev, vključno z novinarji, ki trosijo traparije in si ne upajo povedati, da je večina naših gospodarstvenikov nesposobnih in se grejo s politiki in posvečenimi ekonomisti še naprej dogovrno gospodarstvo. V brezno brez dna mečejo davkoplačevalski denar, seveda pa ga med padanjem lovijo na svoje lepljive prste in ga pošiljajo v davčne oaze.

[bigl]
Les, lesno predelavo oživet. V 2-4 letih se da marsikaj naredit - nadoknadit. Samo brez filozofov. To je ena od konkretnih rešilnih bilk slovenskega gospodarstva. Lep dan.

Se strinjam. Slovenci na podeželju se dejansko že vračajo k lesu (ki so ga nekoč pred davnimi časi že znali obdelovati v mojstrski kakovosti). Še posebej to radi počnejo takrat, ko začne kuzla lizat lokalne predpotopne industrijsko-predelovalne kolhoze. V radiju 15 kilometrov od svojega doma tako poznam že kar nekaj zasebnih lesarskih podjetij, ki dobro in zdravo poslujejo. Za pričakovati je, da se bodo samo še širili.

Ergo, resničen preporod zasebne slovenske lesne industrije se bo začel v nekaj letih po propadu ali temeljitem prestrukturiranju raznih umetno vzdrževanih Cimosov, Uniorjev, Pekov in kar je še takih socialističnih kombinatov združenega dela.

Ko se bodo ob propadu teh z delavci prenasičenih kombinatov končno sprostile energije, ki jih danes vse preveč Slovencev zdolgočaseno posveča preživetju 8-urnega šihta za slab denar, se bodo naši podeželani vrnili k lesu - pa ne zato, ker bi tako hotela država, ampak zato, ker ga imajo večinoma na domačem pragu. Večina slovenskih gozdov je namreč v zasebni lasti. Če danes nekdo že šverca z lesom v popoldanskih urah, bo (po dokončni izgubi delovnega mesta v socialističnem kombinatu) iz te osnove začel furat resen biznis.

Torej je res, da pri preporodu lesarske industrije ne rabimo nikakih nacionalnih programov, filozofiranja, strokovnjačenja in neskončnih okroglih miz. Potrebujemo le čimprejšnjo privatizacijo vseh preostankov državno-planskega gospodarstva, seveda tudi stečaje nerentabilnih podjetij, ki jih nihče noče kupiti. To bo odprlo pot do razmaha zasebnega podjetništva, ki mora postati temelj slovenske ekonomije 21. stoletja.

[en model]
Ja, in kdor ne bi bil popolnoma len (ali nesposoben) bi se zapeljal nekaj deset kilometrov severno ali zahodno in bi obujal gastarbajtarstvo, tu pa bi ostali škart kadri - kar bi zelo "povečalo" konkurenčnost Slovenije. A ni bilo to videno že v Jugi?
Plače naj bodo vsaj tako visoke kot so v obvladljivi soseščini, a zanje naj bo pač potrebno tudi kaj od sebe dati. Naj ne bo dovolj zgolj prisotnost na delovnem mestu!

Če je dovolj zgolj prisotnost na delovnem mestu, potem je nekaj strukturno narobe. Ali je nesposoben menedžment ali pa so zopet plače previsoke, ker z izdelki ni možno konkurirati na svetovnih trgih in ni dovolj naročil in dela.

Plač se ne da preprosto zaukazati kako naj bodo visoke. Jaz sem samo podal oceno, da so srednjeročno situacijo previsoke.

Tudi to ni res, da plačna politika rodi samo škart kadre. Odločitev, da nekdo ostane doma ali gre v tujino ni povezana samo z denarjem. Tudi niso tisti, ki so v tujini samo cvet slovenske inteligence in pridnosti ter ustvarjalnosti.

Ko bodo zasebna podjetja drugic resila drzavo pred propadom se bo zacelo ponovno govoriti, nic bat.

ta dokumentarec lepo zajema koliko fabrik so imeli v nasem drugem najvecjem mestu, baje nekoc najvecjem industrijskem mestu v Jugoslaviji:

www.rtvslo.si/odprti...a-maribor/

Z zgodovinskega stalisca je zanimivo kako se je zacel industrijski razvoj Maribora pred II. svetskim ratom - koliko toliko liberalna politika, ki je dovolila uvoz amortiziranih strojef iz industrijsko razvitejsih drzav. Drugo pa je dodal se Dolfi, ker je ustanovil kar nekaj obratov za proizvodnjo orozja za II reich. Tudi o propadu je nekaj besed - zastarela proizvodnja, razvoja prakticno ni bilo ...

Bravo,novice za prihodnost.Politiki roke oz.lepljive tace proč.Vaše delo naj bo izključno PRIPRAVITI OPTIMALNO GOSPODARSKO OKOLJE ZA TOVRSTNE VLAGATELJE.
Bojim pa se ,da zaradi nepismenosti politikov / skoraj nobeden poslanec ne ve, kdo je v sestavi " TROIKE "/ te naloge ne bodo znali opraviti.

[barclay]
Tudi o propadu je nekaj besed - zastarela proizvodnja, razvoja prakticno ni bilo ...

To drzi - ce ne bi bilo zaprtega YU-trga in narocil za vojsko, bi (vsaj) TAM v normalnih trznih razmerah izkrvavel ze konec sestdesetih let prejsnjega stoletja.

Vse lepo in prav - ampak. Malokateremu (hitro)rastočemu podjetniku uspe obrnit še miselnost, upravljanje, organizacijo, prepustit razvoj novim ljudem in še opaaa nagradit zveste. V prehodu podjetja iz malega v srednje veliko (da ne bo pomote - po slovenskih merilih) se običajno dogajajo zadeve kot so zgrešene nove investicije, preambiciozni načrti, preskakovanje razvojnih faz po več naenkrat. Na dolgi rok se to pokaže kot trenje v podjetju, odhodi, mrtvoudi oddelki ki so sami sebi namen, ipd. Skratka, podjetnik mora pri širitvi NUJNO v lastništvo spuščati ključne ljudi in nagrajevati za t.i. zvestobo. Potem se načeloma, da rasti konstantno tudi po 10 let ni več.

zelo zelo lepo je slisati nekaj pozitivnega .in veliko pohval . res pa je tudi da drzava in tajkuni niso imeli prstov zraven . take firme bi rabili v veliko vecjem stevilu .cesar pa so se lotili prevarantski gospodarstveniki z politicnim ozadjem je slo vse v rit . in za to ne odgovarja nihce .a ko lastnik vlozi svoj denar znanje ,voljo in seveda pridnost ter postenost je uspeh zagotovljen . veliko uspehov v novi firmi . sracno pa cim manj sitnosti z dzavno birokracijo in zavistjo .....

[brane]
> [bigl]
> Les, lesno predelavo oživet. V 2-4 letih se da marsikaj naredit - nadoknadit. Samo brez filozofov. To je ena od konkretnih rešilnih bilk slovenskega gospodarstva. Lep dan.


Daj mi odgovori prosim na nekaj vprašanj, o tej politično floskularni temi.

Če greš pogledat na zavod za gozdove je slovenski prirast gozdov 8.419.974 kubičnih metrov

www.zgs.gov.si/slo/g...index.html
Pvprečna energijska vrednost lesa je 1750 kwh na kubični meter
kar znese skupaj 14.735 TWh energije
1 TWH stane navzgor zaokroženo največ 50.000 € (lahko pogledaš na Borzen)

Torej je skupni znesek 735 mio. € na leto!!!
Lani je bila energijska vrednost poseka 340 mio. €

Torej je razlika do popolne izkoriščenosti 400 mio. €
Dvomim, da se da tej popolni izkoričenosti približati, saj so nekateri naši gozdovi tudi na praktično nedostopnih področjih.

Sedaj mi pa prosim povej, kako lahko gradiš nacionalno strategijo na nečem, kar pri z optimalno izrabo lahko povečaš za 40% prihodkov tovarne KRKA oziroma, kar ima vrednost približno 1% BDP.
Ekvivaletn 0.7% BDP ustvarijo tudi upravljavci vzajemnih skladov v Sloveniji, pa jih nihče ne proglaša niti ne temelji kakšne nacionalne strategije na njihovem delovanju.

VIDIŠ, TO JE KRUTA VREDNOST POLITIČNIH FLOSKUL.

imas podatke ter zakljucke tudi za avstrijo?

jp, tako. z majhnim disklejmerjem. drzava bi z davcno ali kakrsnokoli politiko morala poskrbet, da bi se stremelo k rezultatu, da slovenije nebi zapustil noben kos lesa, ki je manj kot v tretji obdelavni fazi. zato je drzava lahko koristna. ce je kdorkoli mnenja, da les ni strateski asset slovenije, se mu dobesedno fuzla.

[jezdec666]
Dobra poanta, ampak samo gledanje prek energetske vrednosti ni OK. Recimo dam ti primer, kubik iveric ti lahko prodaš ne vem kot surova iverica za 200? EUR ali kot Elan Tina aMaze design kuhinja za 10 000 EUR na kubik (to sem si zdej zmislu ampak lahko bi blo kej takga). Lahk pa kot ena pocen Rut. zvlečena skupi iverkuhnja za ne vem 500 ali mogoče 700 na kubik iverke.

Razlika je občutna. Hlod recimo lahko prodaš holzarjem čez mejo po 200, 300 ali 400 na kubik če je ersteklasa, ali pa bi ga prodal nekemu podizvajalcu, ki dela neke fensi šmensi intarzije, furnirje ali izdelke za vgradnjo iz kompaktnega lesa za Cartago v Odrancih. E vidiš, sedaj se prašimo, kako da delamo raje veleserisjke dele za neke podizvajalce avtoindustrije (kot recimo MLM) torej niti ne celih vgradnih izdelkov/sklopov povečini, ampak sestavne dele, ne pa recimo nekih kakovostnih višjecenovnih izdelkov iz lesa, katerega imamo kar nekaj in bi ga lahko predelali še več in z višjo ceno, bi bilo več zaposlenih v gozdarstvu in vseh panogah do končnih izdelkov. Samo kurjenje lesa in energetska izraba, če niso glih lesni odpadki je precej nerentabilna in brezveze pa še ekološko vprašljiva zadeva.

Recimo imamo solidne proizvajalce stavbnega pohištva, npr Inles, M Sora, Lesko, Jelovica itn., ti celo precej uspejo izvozit, pa še vseeno jih je celo v zadnjem času precej moralo propast (Kli, SP Polskava,..

Energetsko vrednost sem predstavil zato, da sem pokazal, da govorimo o velikosti okoli 1% BDP lahko mogoče tudi 2%, če upoštevamo tvoje pripombe.
Po drugi strani pa to filozofiranje o silnem znanju v lesni industriji ne drži in se ga ne da empirično potrditi.
Stilles, ki izdeluje najprestižnejše izdelke ima EBITDA na zaposlenega 3500 €, Jelovica v zadnjih letih okoli 5000 €, Inles okoli 3000 €
Za primerjavo ETI Izlake ima EBITDA na zapolsenega 5000 €, Aerodrom Ljubljana pa 25000 €.
Skratka najboljši lesni predelovalci so "ubogi" proti delovno intenzivnim panogam, da ne govorimo o npr. letališču.
Če bi imeli resnično veliko znanja na tem področju, potem nam podjetja ne bi propadala (da imamo znanje lahko govorimo v farmaciji in kemiji) zato tam nimamo problemov s propadanjem.
Ne moremo govoriti, da imamo znanje o nečem, če tistega kar znamo narediti, ne moremo prodati za dobro ceno.
Te floskule o lesni priložnosti ne zdržijo nobene polresne številčne ocene.
So pa očitno dobre za spin za del volilnega telesa.
Če bi bile zgolj spin, se ne bi ukvarjal z njimi. Bojim pa se, da bi jih lahko velenemuni minister za gospodarstvo začel celo ureničevati.

dajmo malo razmontirat tale malodusni cinizem, ki veje iz zatohle slovenije:

Energetsko vrednost sem predstavil zato, da sem pokazal, da govorimo o velikosti okoli 1% BDP lahko mogoče tudi 2%, če upoštevamo tvoje pripombe.
Po drugi strani pa to filozofiranje o silnem znanju v lesni industriji ne drži in se ga ne da empirično potrditi.

ko se doloceno panogi ustvari ugodno davcno ali drugacno okolje, se znanje zacne nabirat. strateske ocene smotrnosti dolocene panoge ne temeljijo na znanju, pac pa na resursih. xnanje pride. kreativost ter iznajdljivost posameznika je vedno bil faktor, ki ga v sloveniji razni birokrati, ekonomisti ter politiki nikoli niso upostevali, ker so se tega navadili v zatohlem komunizmu. dajte ljudem moznost razvoja matr. na podlagi resursov. znanje, ki ga imajo ze funkcionalni igralci na trgu je dovoljsnje, da se iz tega lahko razvije resna panoga.

naprej:

Stilles, ki izdeluje najprestižnejše izdelke ima EBITDA na zaposlenega 3500 €, Jelovica v zadnjih letih okoli 5000 €, Inles okoli 3000 €
Za primerjavo ETI Izlake ima EBITDA na zapolsenega 5000 €, Aerodrom Ljubljana pa 25000 €.
Skratka najboljši lesni predelovalci so "ubogi" proti delovno intenzivnim panogam, da ne govorimo o npr. letališču.

in? rezultati so zato, da se jih izboljsuje, uposteva se pa se vedno kar sem prej napisal. lahko pa tvoje izvajanje tudi obrnemo. ce bi leta 1989 ocenjevali takratno ebidta, potem bi ti zakljucil, da je bolje se iti komunizem, ker bomo itak spusili v trzni konkurenci. matr je to logika.

Če bi imeli resnično veliko znanja na tem področju, potem nam podjetja ne bi propadala (da imamo znanje lahko govorimo v farmaciji in kemiji) zato tam nimamo problemov s propadanjem.

znanja smo imeli, koliko ga je danes, niti ni toliko pomembno. ampak je za take ocene smotrnosti potrebno upostevat, da je panoga pac specificna, ze iz infrastrukturnih ter logisticnih razlogov. primerjat jo s farmacijo, je primerjat jabolka in hruske.

Ne moremo govoriti, da imamo znanje o nečem, če tistega kar znamo narediti, ne moremo prodati za dobro ceno.
Te floskule o lesni priložnosti ne zdržijo nobene polresne številčne ocene.

tvoje so enako floskule, le da suho birokratske. birokrat pa nikoli ni znal nicesar naredit.(ne pravim tebi birokrat, da nebo nesporazuma)