zanimiva debata s kopico nekih prislinih predlogov velikopotezne narave.

A je kdo morebiti pomislil na prosti trg? (jaz sicer nisem baš navdušen nad prostim trgom, meni osebno bi bila najbolj všeč prosvetljena diktatura, s tem, da če že ni drugega, se jaz javim za diktatorja :-))

Prosti trg:

1.
kmetijske subvencije ukinimo, naj nevarnosti škod kmetje urejajo z zavarovalnicami.

Koliko v Sloveniji pridelamo hrane, nima veze. Jo pač kupiš na trgu, in to je to. Domača pridelava hrane sicer je pomembna za neodvisnost neke države - francija, nemčija, rusija ipd... ampak slovenija ITAK ne more biti neodvisna, ker jo lahko pohopsa ena srednje zaspana letalonosilka v jadranu. Če je totalna vojna, lahko požgejo vsa naša polja in zravnajo vsa naša mesta v času dežurstva enega zdravnika (to je zadnje čase zelo merodajna enota). Tako da ne popuščati kmetom s to nacionalnointeresno idejo lastne pridelave hrane.

posledica: male kmetije pocrkajo, ostanejo večje z resnim programom in z rentabilnimi pridelki. Ekstra male kmetije - ki jih imajo ljudje za hobi in ozimnico poleg službe, pa že danes ne živijo od subvencij, in se nič ne spremeni.

ne-posledica: v Sloveniji se ne bo pridelalo nič manj hrane, če se ukine subvencije. Samo manj kmetij bo, in pridelava bo racionalnejša. Če imaš hektar rodovitne zemlje, se ti na njem preprosto splača nekaj posadit, če znaš to delat. Največji izvozniki hrane niso države s subvencioniranimi kmeti.

2.
Sprostiti skoraj vse zakone o dovoljenjih in nedovoljenjih gradnje na xy zemljišču. Zahtevajmo le, da vsak, ki hoče graditi, mora najprej zgraditi vso komunalno inštalacijo, ki jo bajta pač potrebuje (o tem nimam pojma, nisem iz stroke) - da ljudje ne bodo gradili jebenih svinjakov.

S to zahtevo primoraš posameznika, da gradi nekje, kjer je v bližini vsaj nekaj infrastrukture, ali pa da jo pač uredi sam. (Meni je varovanje okolja zelo pri srcu, ampak ne s CO2 paniko.) če si nekdo zmore po pravilih zgraditi graščino sredi kočevskega gozda, ali sredi primorskih hribčkov s pogledom na morje - pa naj jo ima. "Nezazidljivi" naj ostanejo kaki nacionalni parki, in območja posebnega pomena zaradi vode in podobno. Sicer pa naj nezazidljivost izgine iz besednjaka. Takih območij je lahko nekaj odstotkov. To, da je nemogoče zidati na neki x zemlji, ki jo potem preraste goščava, ker se kmetu pač ne splača intenzivno obdelovati tiste zaplate zemlje, je idiotija povzročena z državno regulacijo.

3. (da malo skrenem s tega nesrečnega prostega trga)

Napisati je treba zakon, ki vsebuje nujne stvari, ki jih bajta mora imeti, da jo lahko gradiš. (Najbrž kaj takega že imamo, ampak v zanič obliki.)

Upoštevanje teh pravil naj bo tudi edino merilo, da lahko gradiš.
Izvajanje zakona bi bilo sigurno podvrženo nekim anomalijam in podkupljivosti, tega se ne da preprečit... ampak gotovo manj kot zdaj, ko tamo neki vožd daje štemplje o zazidljivosti, ki je sprejeta s politično odločitvijo.

------

To bi bilo čisto dovolj. Ne pa jebene obdavčitve nepremičnin, pa neke varčevalne sheme, pa razne pomoči ubogim mladim družinam, pa ne vem, kaj še vse. Da sploh ne omenjam nekih žnj pobud za ohranjanje rodovitne zemlje, da je gošča ne preraste. Naj gošča preraste slednji travnik, če njegovemu lastniku tako paše! Koji kurac briga državo, kaj zasebnik dela s svojo zemljo. Naj ga pusti pri miru, tako z davščinami kot s pomočjo, pa bo že poskrbel zase in za svojo lastnino, če pa ne, pa bo pač crknil, in prav je tako.