Še mali otroci vedo, da vsak balon poči, če vanj neprenehoma vpihavamo zrak. Še vedno velja, da se lahko porabi toliko, kolikor se ima. Če kdo misli, da v Sloveniji te zakonitosti ne veljajo, potem blefira ali pa nima osnovnih znanj za vodenje podjetja. Kriza konec 20-ih let se je končala z vojno in siromaštvom. A je potem to cilj globalizacije? Krediti za lastninjenje so zmanjšali sredstva za razvoj. Najbolj pohlepni managerji vedno računajo na denar iz proračuna, vanj pa ne želijo vplačevati svojih obveznosti. Če ne gre drugače, najamejo kredite pri bankah, jih ne vrnejo in nato država, pardon, davkoplačevalci pokrivamo dokapitalizacije bank. Menim, da je to najgrša kraja, ki je možna na račun tistih, ki dejansko komaj životarijo.