Računsko sodišče se je s takimi in podobnimi izzivi že večkrat srečalo. Pri tem je predvsem poudarjalo potrebo po zavedanju o odgovornosti vodstva, ki zajema vodenje, organizacijske strukture in procese, ki zagotavljajo, da informacijska tehnologija organizacije vzdržuje in nadgrajuje njene strateške in izvedbene cilje. Odgovornost vodstva organizacije nikakor ne izključuje odgovornosti vodstva področja informacijske tehnologije, da dosledno izvaja aktivnosti in ukrepe za celovito upravljanje z informacijsko tehnologijo. Pri tem je vodstvu IT v pomoč lahko katera izmed metodologij za upravljanje. Kot primer lahko navedemo okvir CobiT, ki opredeljuje dejavnosti IT v okviru splošnega procesnega modela znotraj štirih domen načrtovanja, vzpostavitve, izvajanja in spremljanja. Po tej metodologiji računsko sodišče tudi presoja učinkovitost delovanja IT revidiranih uporabnikov javnih sredstev. Ob upoštevanju vsaj osnovnih načel te (ali katere druge sorodne metodologije za upravljanje) se težave, ki jih pogosto zasledimo ne bi smele manifestirati na način, ki bi zahteval zaobidenje osnovnih načel javnega naročanja. Ob ustreznem in predvsem pravočasnem in dovolj širokem načrtovanju, pravočasnih in odprtih postopkih nabave in vpeljave ter predvsem dobrem izvajanju in podpori, se organizaciji - uporabniku javnih sredstev - ne sme zgoditi, da postane tako odvisen od posameznega zunanjega izvajalca storitev, da brez njegove pomoči ne more več opravljati svojih osnovnih poslovnih funkcij. To ni nedopustno le zaradi načel javnega naročanja ampak predvsem zaradi neodvisnosti, in integritete delovanja organizacije, ki se financira iz javnih sredstev.