Z večino se strinjam, le da manjka nekaj, kar je izjemno pomembno:
1. Konceptualna razmejitev med lastniki/investitorji ter zaposlenimi. Če je nekdo plačan po sistemo 50:50 je lepo in prav, vendar obstaja precej veliko tveganje za izgubo dela. Kar je tudi (iz nekega vidika) sprejemljivo, le da se takšno tveganje plača in davčna obremenitev je minimalna (največ enaka kot davek na dobiček, ki jo predlagate 15%=ok). In ta tak način bi bili vsi po malem (kao) investitorji, saj bi eni vlagali svoj čas (drugi denar) in pridobili čim več denarja z minimalnimi davki ter obvladljivim tveganjem.
2. Kaj pa se zgodi, ko zaposleni doseženo starost za upokojitev. Obravnave te tematike pa sploh nisem zasledil. In ta del odhodkov (ali v državni ali zasebni sklad) je za zaposlene precej velik in (glede na dolgoročnost in cikličnost recesij) tvegan izdatek. Kaj pa menite o tem?