[mikica2]
> [darkucio]
> > [mikica2]
> >
> No, če se ne preselijo ali razširijo dejavnost, bo podjetje najbrž propadlo. Odškodnina pa jim vendarle ne uide, če bodo vztrajni in potrpežljivi.
>
> Janković pa tudi ne bo večno aktiven. Prej ali slej bo šel v penzijo in takrat se ga bog usmili za vse svinjarije, ki jih počne ljudem.


darkucio, bistvo ti je ušlo, Bitenčevim so namreč vzeli koncesijo, brez koncesije pa se ne morejo seliti, ker brez koncesije ne morejo obratovati. Tole tvoje teoretiziranje o odškodninah je sicer čisto fajn na teoretični ravni, vendar v praksi jim morebitna bodoča odškodnina čez N let prav nič ne koristi, ker oni so danes brez posla, danes brez službe in danes brez zaslužka. V tem času, kolikor ga bo preteklo do odškodnine, bodo že zdavnaj propadli. Brez koncesije se lekarništva ne morejo več iti. Službo naj pa dobijo kje? V Jankovičevih lekarnah? In kaj naj ta čas do odškodnine počnejo?

Žal mi je, da ti nisi videla bistva, ki ga sam zavzemam. Namreč, koncesijo lahko še vedno pridobijo na neki drugi lokaciji, stran od apetitov brezkompromisnih pogoltnežev tipa Janković in Jaklič. Poleg tega je, kolikor vem, na trgu dela dokaj veliko povpraševanje po farmacevtih.
Tako, da čisto brez kruha ne bodo tako kot recimo delavci za tekočim trakom. Toliko moramo biti iskreni.

In glede odškodnin ne gre za nobeno teoretiziranje, ampak prakso. Če uspejo dokazati, da gre za škodo, ki jim jo je povzročila MOL s svojim ravnanjem, potem zadevo lahko speljejo do konca s povprečno sposobnim odvetnikom.

Vsekakor pa je takšno obnašanje in ravnanje MOL-a nedopustno in moralno zavržno. Ampak žal se je v naši državi uveljavila takšna praksa, proti čemur se posameznik sam ne more boriti.

Seveda se strinjam s tabo in jasno, da morajo iti do konca. Vendar pa je za preživetje podjetja bistvenega pomena, da lahko ves čas nemoteno posluje. Tale scenarij, ki sem jim obeta, je slab, kakor koli ga obrneš. Tudi sama imam podjetje in si ne predstavljam, kaj se zgodi, če nekaj časa ne morem poslovati. Jaz osebno bom že preživela, podjetje pa žal ne. Če pa bi morala zopet iti v neko službo, pa je to drastično poslabšanje kvalitete življenja, ki jo neka odškodnina čez N let ne more prav nič popraviti. Da ne govorimo o psiholoških stiskah, ki se pojavijo, če ti posel na tak podel način nekdo sjebe in strah za prihodnost, ki se s tem pojavi, ki te dobesedno hromi. Vsega tega pa se ne zavedaš, če nimaš svojega podjetja. In v nasprotju s tabo mislim, da če tale zgodba Jankoviču uspe, da jim bo vse prej kot lahko. Koncesijo pa tudi ni lahko dobiti, pa četudi kje drugje. Poleg tega pa je zraven še možnost, da Jankovičeve lovke sežejo zelo daleč, če zaradi drugega ne, pa zaradi njegovega užaljenega ponosa, da se mu je nekdo upal kontrirati in kaj lahko se zgodi, da ne bodo mogli dobiti niti druge službe niti druge koncesije. In Jankovičeve lovke definitivno segajo po celi Sloveniji. Se mi zdi, da je Bitenčeve v tem trenutku pošteno strah.